Tiskane izdaje
Ljubljana − »Zmagovalcu grških volitev čestitam, budno spremljamo, kaj se v Grčiji dogaja in kaj se bo dogajalo po volitvah,« je premier Miro Cerar (SMC) v parlamentu novinarjem dejal po zmagi Sirize na grških predčasnih volitvah.
Na vprašanje, ali vlada pričakuje, da bo država dobila povrnjena posojila in jamstva, ki jih je namenila za pomoč tej državi, je dodal: »Prehitro je govoriti o razvoju Grčije znotraj Evropske unije. Dejstvo pa je, da upamo, da bo denar, ki smo ga prispevali za razvoj, nekega dne prišel nazaj.«
Premier je dodal, da sta najpomembnejši dilemi po volitvah, kakšen bo nadaljnji razvoj v Grčiji glede oblikovanja vlade in kako se bo država umestila »v krog evropskih pravil, ki jih moramo Slovenija in vsi drugi enakopravno spoštovati«.
Programa Sirize Cerar ni bil pripravljen ocenjevati, opozoril je, da je to notranjepolitična zadeva Grkov in Grčije, ki morajo oblikovati vlado. »Zame je pomembno, da Grčijo jemljemo kot enega partnerjev znotraj Evropske unije in evroobmočja,« je dodal Cerar in napovedal prizadevanje, da bi Grčija še naprej spoštovala pravila, ki veljajo v evropski skupnosti.
Erjavec: Odpis dolga Grčiji se mi ne zdi mogoč
Zunanji minister Karl Erjavec je v odzivu na izid grških volitev dejal, da je bila zmaga Sirize pričakovana. Po njegovem mnenju je prav, da je zmagala ta stranka glede na velike obljube, ki jih je dala pred volitvami, bodo pa naslednji meseci pokazali, ali jih je sposobna izpolniti. Kot je dejal v izjavi za medije po srečanju s turkmenistanskim zunanjim ministrom Rašidom Meredovom, zmaga Sirize ne pomeni nič posebnega za EU in sam ne pričakuje, da se bodo zaradi tega zgodile kakšne večje spremembe znotraj unije. »Grčija bo pač morala izpolniti tisto, k čemur se je v preteklosti zavezala,« je poudaril. Erjavec ne verjame, da bo prišlo do odpisa dolga Grčiji, ker bi to po njegovem mnenju povzročilo učinek domin. »Potem bi tudi Slovenija lahko zahtevala odpis dolga. Ne verjamem, da se to lahko zgodi zaradi zmage ene od strank,« je dodal.
Z odpisom dolga Grčiji se ne strinjajo tudi ostale parlamentarne stranke, razen seveda ZL. Predsednik koalicijske SD Dejan Židan je izpostavil, da je bilo sporočilo grških volivcev jasno - dovolj tako ostrih varčevalnih ukrepov in diktata evropske trojke in takšno voljo ljudstva bo treba spoštovati. A hkrati je dodal, da ostaja odprto vprašanje, kdo bo odplačal grške dolgove. »Upam, da Cipras ljudem ni dajal iluzornih obljub, saj si teh Grčija ne more privoščiti,« je dodal Židan.
Uresničljivost obljub Sirize je vodja poslanske skupine Desusa Franc Jurša primerjal z gospodinjstvom: »Če imaš kredite in nimaš denarja, je vprašanje, ali lahko deliš. Če nimaš, težko deliš.« Morebiten odpis dolgov Grkom pa bi bil za slovenske davkoplačevalce dodatno breme, zato si tega v Sloveniji ne želimo.
»Dolgove bo nekdo moral plačati«
S tem se strinja tudi predsednica ZaAB in nekdanja premierka Alenka Bratušek, ki je izrazila upanje, da nova grška vlada vseh obljub ne bo izpeljala, zlasti ne odpisa dolgov. To bi bilo namreč po njenem mnenju tudi za Slovenijo precej drago, saj je Slovenija Grčiji izdala garancije za približno 1,2 milijarde evrov. Po njenih besedah zato ne bi bilo najbolj prav, če bi morali Slovenci še dodatno varčevati, da bi lahko poplačali dolgove Grkov. »Kar nekaj evropskih držav je s svojimi poroštvi jamčilo za povračilo dolgov. Če jih ne bodo plačali oni, jih bo moral nekdo drug,« je spomnila nekdanja premierka.
V ZL pa so prepričani, da je zmaga Sirize v Grčiji napoved nove politike v Evropi. Po mnenju poslanca Mihe Kordiša je ključna strategija Sirize reševanje humanitarne katastrofe, ki je kot posledica varčevalnih ukrepov prizadela Grčijo. Naslavljanje humanitarne katastrofe v Grčiji bi Sirizi omogočilo dovolj manevrskega prostora, da bi se še v kakšni evropski državi leva stranka povzpela na oblast, pravi Kordiš. To mora slediti tudi v kakšni drugi evropski državi, tudi Sloveniji, je dodal.
Janša: Še dobro, da se je zgodilo v Grčiji, sicer bi se lahko v Sloveniji
»Kratkoročno je to lahko problem. Dolgoročno, glede na to, kako se je situacija v Grčiji in Evropi spreminjala, pa je to lahko bližnjica k streznitvi,« je rezultat volitev v Grčiji v državnem zboru komentiral predsednik SDS Janez Janša in nadaljeval, da je, kar se tiče Slovenije, lahko dogajanje celo dobro, ker če se to ne bi najprej zgodilo v Grčiji, bi se najverjetneje v Sloveniji. »Družbena klima ali prepričanje, da lahko zapraviš, kolikor hočeš, le pogum moraš imeti za to, potem pa bodo drugi plačali tvoje račune, je v Sloveniji verjetno drugo najbolj razširjeno mnenje za Grčijo v Evropi. S tega vidika je bolje, da v naslednjih mesecih opazujemo, kako bodo te nerealne obljube Sirize trčile v realnost, kot pa da bi ta eksperiment doživljali v Sloveniji z Združeno levico.«
Na vprašanje, ali bo Slovenija ob posojila in jamstva za pomoč Grčiji, je Janša odgovoril: »Danes je Evropska centralna banka zavrnila kakršno koli možnost odpisa teh dolgov. Nova grška vlada bo, ko se sestavi, soočena z realnostjo: prej ko se sestavijo, prej bo konec tega eksperimenta.« Grška vlada bo po Janševi oceni imela le dve možnosti: ali spoštovati pravila igre, bistven del tega je, da tisto kar si izposodiš in zapraviš, tudi vrneš, ali pa se soočiš z izolacijo, ki bi pomenila, da ne bo svežega denarja niti za nujne potrebe. Grčija, je opozoril predsednik SDS, danes ustvarja bistveno manj, kot pa je porabljala takrat, ko je bil standard umetno višji in stranka, ki je zmagala, obljublja, da bo spet vse tako, kot je bilo, ko so živeli na račun prihodnosti. Na vprašanje, ali dogajanje v Grčiji lahko v skrajnem primeru pomeni konec evra, je Janša odgovoril, da v skrajnem primeru lahko pomeni konec evra v Grčiji, evro kot evropske valute pa ne ogroža, če ena manjših držav morda zapusti evropsko zvezo in evroobmočje.
Tudi v opozicijski Nsi so dejali, da bo zanimivo spremljati, ali bo Cipras lahko v okviru EU uresničil vse predvolilne obljube. Sicer pa so poudarili, da si v stranki prizadevajo, da se Slovenija ne bi znašla v tako slabi finančni kondiciji, kot se je Grčija v zadnjih letih.
