Tiskane izdaje
Ljubljana - Vlada je danes objavila končno različico nacionalnega reformnega programa (NRP) za leti 2013 in 2014 ter ga poslala v Bruselj.
Cilji NRP so opredeljeni v okviru treh ključnih stebrov:
• institucionalne spremembe procesov odločanja
• kratkoročni ukrepi za oživitev gospodarske rasti
• izboljšanje konkurenčnosti za dolgoročno vzdržno rast
Vlada v NRP ugotavlja, da ima Slovenija sicer zdrave makroekonomske temelje, a se sooča z makroekonomskimi neravnovesji, kot sta prezadolženost podjetij in obremenjenost bančnih bilanc s slabimi posojili.
Sektor gospodinjstev je med najmanj zadolženimi v EU, javni dolg je pod povprečjem EU, ima pa Slovenija določene institucionalne pomanjkljivosti v procesu odločanja, ki jo omejujejo pri hitrem, odločnem in učinkovitem odzivanju na spremembe v okolju.
Da bi Slovenija znova beležila gospodarsko rast, bo morala odpraviti navedene pomanjkljivosti in neravnovesja v gospodarstvu. Slednja so po oceni vlade obvladljiva in jih je moč odpraviti s pravo kombinacijo ter časovnim zaporedjem ukrepanja. S tem izhodiščem in ciljem je vlada pripravila tudi ukrepe, ki jih bo Slovenija izvedla letos in prihodnje leto.
V okviru institucionalnih sprememb procesov odločanja, bo Slovenija izpolnila zavezo o vključitvi fiskalnega pravila v slovenski pravni red in izboljšala institucionalno ureditev v zvezi z okrepljenim ekonomskim upravljanjem na ravni EU.
Predvidena je sprememba referendumske zakonodaje, vlada pa namerava spremeniti tudi volilni sistem, s čimer naj bi Slovenija med drugim sledila večji enotnosti in stabilnosti vladajočih koalicij. Slovenija bo na novo opredelila tudi mehanizme upravljanja strateških naložb, obenem pa zagotovila izstop države iz lastništva neključnih naložb.
Vlada v NRP za oživitev gospodarske rasti predvideva kratkoročne in dolgoročne ukrepe. Med prvimi sta sanacija bank in razdolžitev podjetij, med drugimi pospeševanje tujih investicij, izboljšanje podpornega okolja in spodbujanje podjetništva.
Razdolževanje bo temeljilo na izboljšanju insolvenčnih postopkov in več možnostih za finančno prestrukturiranje podjetij, kar predvideva novela insolvenčnega zakona in novi zakon o sistemski razdolžitvi, zagotavljanju svežega kapitala s strani zasebnega sektorja, predvsem v obliki tujih neposrednih investicij vzporedno s postopki privatizacije, ter selektivnih ukrepih prek slabe banke in države v podporo posameznim podjetjem z uspešnim poslovnim modelom in ekonomsko upravičenostjo.
Predvidene so tudi subvencije za zagon novih inovativnih podjetij in spodbujanje hitro rastočih podjetij, na voljo bodo tudi povratni viri. Predvidene so tudi podpore za spodbujanje inovativnosti in vlaganj v raziskave in razvoj. Podjetjem bo prek Slovenskega podjetniškega sklada v letih 2013 in 2014 na voljo skupno 195,5 milijona evrov.
Ključni vir za zagon gospodarstva bodo sredstva kohezijske politike EU, navaja vlada. V letošnjem državnem proračunu je predvidenih 1,1 milijarde evrov kohezijskih sredstev, v proračunu za 2014 pa 839 milijonov evrov. Najpomembnejša področja investicij in ukrepov so znanje (npr. sofinanciranje povezovanja študija s potrebami gospodarstva in trajnostnega razvoja družbe v letih 2013-2015, programi za povečanje zaposlitev), podjetnost in inovativnost (razpisi podjetniškega sklada, turistični projekti), doseganje zelenega razvoja (energetska sanacija stavb), vključujoča družba (športna in kulturna infrastruktura, urgentni centri) ter področje raziskav in razvoja s povezavi z gospodarstvom (17 razvojnih centrov, osem centrov odličnosti in sedem kompetenčnih centrov).
