Novi predsednik je Han: Želel bi si, da en teden ne bi rušili predsednika SD
Petnajsti kongres Socialnih demokratov se bo v zgodovino zapisal kot nočni – volilno komisijo je zaposlovalo predvsem štetje glasovnic, ponavljanje glasovanj, tretji krog volitev za nadzorni odbor in iskanje delegatov, da so zagotovili končno sklepčnost. Četudi je bil rezultat za predsednika SD izjemno tesen – odločilo je le deset glasov –, pa so kako uro pred koncem sporočili, da je z 182 glasovi podpore to postal Matjaž Han.
Oba kandidata, Milan Brglez in Han, ki sta se uvrstila v drugi krog, sta sicer pričakovala izjemno izenačen rezultat, kar pa po oceni marsikoga v stranki predstavlja nevarnost za razkol v stranki, saj predstavljata povsem drugačen način usmeritve stranke. »Z Milanom sva govorila, da ne glede na to, kdo od naju bo predsednik, je najina naloga, da stranko združiva in peljemo naprej, saj nam drugega ne preostane,« je dejal v prvi izjavi Han in nato nadaljeval, da je nujno, da so povezani, sicer bo rezultat izostal že na prvih volitvah – evropskih. Sam je ocenil, da bi lahko celo ponovili rezultat s prejšnjih evropskih volitev, ko so osvojili dva mandata.
Na vprašanje o tem, da bodo evropske volitve tudi prvi preskus zanj pa je dejal: »Želel bi si, da morda en teden ne bi rušili predsednika Socialnih demokratov.«
Od oddanih 394 glasovnic je Beočanin v prvem krogu dobil 69 glasov, Brglez 104, Han 115, Prednik pa 95.
Pozen vstop Hana v predsedniško tekmo, ki je sprva imela le tri kandidate, je sicer zaposloval večji del delegatov, zato ni presenetljivo, da je svoj nagovor na kongresu začel z besedami, da ni vedel, da je glavni problem stranke očitno on in dva milijona pufa.
Ajdovski župan Tadej Beočanin se pred drugim krogom do preostalih dveh kandidatov ni želel opredeliti, vodja poslancev Jani Prednik pa je jasno podprl Brgleza, saj da Han ne predstavlja prekinitve z obstoječimi praksami, ki so jih pripeljale na ta kongres.
Kot odgovor na njegove izjave je Han dejal, da ne pričakuje nobenih premikov v poslanski skupini. »Seveda pa se bomo pogovorili in našli skupno rešitev,« je dejal novi predsednik SD, ki sprememb ne pričakuje niti v koalicijskem delovanju. Še naprej pa prisega na pogovarjanje z vsemi.
Tadej Beočanin je v svojem nagovoru navedel, da imajo dober program, vendar ga morajo bolje izvajati. Kot prioritete je navedel krizo življenjskih stroškov, gradnjo stanovanj, boljše izvajanje dolgotrajne oskrbe, pa tudi nujnost naslavljanja klimatskih sprememb. »Napovedujem trdo delo na vseh teh področjih,« je navedel. Pomagali bomo koalicijskima partnericama. Sodelovali bomo z vsemi sindikati, gospodarstvom ...
Milan Brglez je izpostavil, da so v stranki na razpotju. Zavrnil je tretjo pot in udinjanje kapitalizmu. Moramo biti korektor, je navedel in se zavzel, da morajo na ravni stranke gojiti partnerstvo s sindikati. Enakost in solidarnost je po njegovo nujno za sodelovanje v koaliciji, zavrnil pa je sodelovanje s strankami, ki ne pristajajo na pravice do splava in vladavino prava ...
Matjaž Han: »Nisem vedel, da sem glavni problem stranke jaz in dva milijona pufa,« pa je Han začel svoj nagovor in pozval k povezanosti po koncu kongres, ne glede na to, kdo bo zmagal. »Ne glede na kritike, sem pripravljen biti predsednik vseh Socialnih demokratov,« je dejal in dodal tudi, da verjame, da lahko stranki povrnejo ugled ... Zavedam se, da nas čaka prenova, ker žal v politiko verjame premalo ljudi, je dejal in izpostavil, da verjame, da bo Socialna demokracija preživela. Vidijo jo v levih vladah, si pa želi, da bi bila vodila v vladi, kar je po njegovo možno v naslednjih petih letih.
Jani Prednik: Trenutnemu delovanju je očital kompromisarstvo, zaradi česar izgubljajo tudi »Ne zanima me, kaj so nam storili drugi, pač pa kaj smo storili mi, je dejal in navedel, da brez Socialnih demokratov ni levega pola. Čiščenje podobe stranke pa da se ne more zgoditi čez noč, pa bo za to treba trdo delati ... Poznaval je proti populizmom in prevzemanju odgovornosti, četudi na ceno začasne manjše nepriljubljenosti. Zavzel se je za izvršljive prioritete ... Infrastruktura, javno zdravstvo, odprava neenakosti ...
Na družbenih omrežjih so se pojavili tudi očitki, da Han kot predsednik SD pomeni veliko koalicijo z Janezom Janšo in SD. »Bo Han izvedel Počivalška,« je na primer zapisal eden od spletnih vplivnežev in s tem spomnil na odločitev nekdanje SMC pod vodstvom Zdravka Počivalška, da sodeluje v tretji Janševi vladi. »To so neumnosti. Aktualna Golobova koalicija je edina mogoča. Po prihodnjih državnozborskih volitvah pa bo SD vodilna stranka na levem političnem polu,« je za Delo komentiral očitke Han, ki mu je del članstva zameril tudi pozen vstop, s čimer se je izognil kampanji.
V nagovorih, ki so sledili, so se delegati že opredeljevali do različnih kandidatov, pa tudi dejstva, da večina kandidatov za najvišje funkcije že del trenutnega vodstva ter tega, da jih skrbi razkol, ki se kaže, in da je nujno tovarištvo.
Z večino vseh glasov pa so delegati že v prvem krogu izvolili glavno tajnico in vse štiri podpredsednike ...
Sodeč po aplavzih med predstavitvijo kanidatov je bilo jasno, da je favoritka delegatov za funkcijo glavne tajnice Živa Živković, vodja kabineta pravosodne ministrice, ki je med nujnimi ukrepi naštela: »Okrepitev vloge Socialnih demokratov v koaliciji, za kar morejo krepiti strankine svete in forume. Treba je nadaljevati s spreminjanjem statuta. Okrepiti je treba mrežo, še posebej v urbanih središčih, kjer smo izgubili zaupanje. Finančna sanacija se ne bo zgodila čez noč, pripravili bomo sanacijski program.«
Na listi za evropske volitve Živkovićeva, ki sta jo podprla tako Han kot Brglez, vidi vse najbolj izpostavljene člane SD, vključno s Fajonovo.
Izvolili so tudi štiri podpredsednike, pri čemer so naši sogovorniki največ možnosti za uspeh že od vsega začetka pripisovali pravosodni ministrici Andreji Katič in poslanki Meiri Hot, ki je že zdaj podpredsednica. Podobno je med kandidati veljalo za evropskega poslanca Matjaža Nemca, velike možnosti za uspeh pa naj bi imel tudi šef podmladka Luka Goršek.
O delovanju stranke brez javnosti
Delegati - po dostopnih podatkih se kongresa udeležuje 392 delegatov - so uvodoma izglasovali, da se razprava o poročilu o delu v mandatu od 2022 do 2024, del katerega je tudi poročilo nadzornega odbora, opravi brez prisotnosti javnosti. Novinarji so morali tako zapustiti dvorano.
Predlog je podal delegat Gorazd Prah, in sicer zato, da se bodo lahko odkrito pogovorili tako o sodelovanju v vladi, kot o delovanju poslanske skupine in tudi o finančnem stanju stranke.
Poročali smo že, da čaka novo vodstvo zaradi zadolženosti in zapadlih neplačanih računov - teh naj bi bilo po neuradnih informacijah kar za 600.000 evrov, skupne finančane obveznosti stranke (posojila, zapadle in nezapadle obveznosti ter sodno prisojene in priznane obveznosti) pa znašajo 1,8 milijona evrov - ob poenotenju stranke in povrnitvi zaupanja vanjo tudi finančna sanacija.
Predsednica nadzornega odbora Eva Žunkovič je za Delo povedala, da poslovanja stranke v letu 2023 nadzorni odbor še ni obravnaval. Poročilo o aktualnem finančnem stanju je pripravila posebna skupina pod vodstvom začasnega glavnega tajnika Matevža Frangeža. Ta nam je pred dnevi povedal, da bo poročilo predal novemu vodstvu stranke. Ga pa je predstavil tudi delegatom kongresa za zaprtimi vrati.
