Bešič Loredan: Nihče ne more razlagati o inkviziciji in postaviti pacientov v podrejeni položaj
V malem novinarskem središču vlade na Gregorčičevi 25 je odločitve, sprejete na današnji seji v zvezi z dogodki na Psihiatrični kliniki v Ljubljani, svetom zavoda ter direktorjem klinike Bojanom Zalarjem predstavil minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.
»Tako vlada kot minister bosta vse, kar se dogaja na psihiatrični kliniki, vzela resno in prišla vsemu do dna. Osebno sem izjemno razočaran nad nastopi in besedami direktorja klinike, saj se nihče ne more odzvati proti družbi, razlagati o inkviziciji in postaviti najbolj ranljive – paciente – v podrejeni položaj, se postaviti nadnje, govoriti o njih kot o ljudeh z najtežjimi oblikami duševnih obolenj. Zato pozivam gospoda k odstopu. Naloga ustanovitelja in mene je, da zaščitimo ljudi in kliniko kot ustanovo, ki mora imeti odprta vrata in jasno komunicirati o tem, kar je bilo in česa ni bilo narejenega,« je dejal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan in obsodil »popolnoma nedostojno komunikacijo« vodstva klinike.
Kdo je v novem svetu Psihiatrične klinike?
Namesto dosedanje predsednice sveta Branke Neffat in članov Igorja Pigaca, Dražena Levojeviča, Danila Lončariča in Judith Unetič je vlada danes imenovala Tomaža Subotiča, Alenko Kolar, Tomaža Krišlja, Marjana Mačkoška in Anjo Kocjančič. Delo bodo opravljali do konca mandata sveta, do 20. februarja 2026.
Po navedbah ministra se je vlada za menjavo članov sveta klinike odločila na podlagi poročila ministrstva, ki so ga pripravljali zadnja dva meseca, dodatno pa je njihovo odločitev podkrepilo stališče sveta zavoda, da je na Kliniki vse v redu.
Mnogi želijo k ministru
Ljudje so se že obrnili na ministra, da bodo prišli in povedali svoje izkušnje s kliniko. Prvi se bodo oglasili že jutri. Prihodnji teden je še nekaj prostih terminov. »Želim si, da s sistemskim nadzorom in s svetom zavoda v novi sestavi opravimo vsak svoje delo in da gredo po podani anonimni kazenski ovadbi vsi nadzorni organi v kliniko,« je dodal.
Od novih predstavnikov ustanovitelja v svetu pričakujem, da bodo delo opravili profesionalno in da bodo vse prijave pacientov vzeli skrajno resno in bodo znova ocenili ustreznost dela vodstva zavoda.
Danijel Bešič Loredan
Vse paciente, ki so bili zdravljeni na kliniki, je pozval, naj bodo mirni, saj klinika v točki zdravljenja dela dobro: »Če pa želi svet zavoda zadeve zapreti in ne sodelovati, je to nedopustno.« Minister je kritičen tudi do tega, da klinika nikoli ni imela zunanjega nadzora.
Sem prvi minister, ki je dal jasno vedeti, da si želimo digitalno transparentnost v zdravstvu, je dodal. Proti temu pa je precej upora. Pozval je Zdravniško zbornico, naj uvede izredni nadzor v kliniki. Nobenega indica od predsednika vlade Goloba ni bilo, da ne bi imel več njegovega zaupanja, je še zagotovil Loredan.
Spomnimo, kaj je dejal in s čim je dr. Zalar povzročil ogorčenje. »Dvajset let nazaj je bilo prijavljenih deset spolnih zlorab, pa jih je bilo devet res. Danes pa od desetih ne vem, če je ena res, ker je to del nečesa. Del sistema.« To so besede dr. Bojana Zalarja, direktorja Psihiatrične klinike Ljubljana in sodnega izvedenca klinične psihologije, ki jih je izrekel na novinarski konferenci ta teden.
Zalar: Če bo ugotovljeno, da sem storil strokovne napake, bom odšel sam
Direktor ljubljanske psihiatrične klinike Bojan Zalar je v odzivu na poziv ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana k odstopu zapisal, da se bo od direktorskega mesta poslovil, če bo ugotovljeno, da je storil strokovne napake ali da je za njih objektivno odgovoren. »V tem primeru me ne bo potrebno pozivati, poslovil se bom sam,« je dodal.
»Svoje naloge direktorja opravljam dobro, celoten tim klinike je zavezan delu, motiviran in odlično strokovno usposobljen. Za svoje bolnike skrbimo predano in po najboljših močeh. Naši strokovni rezultati so odlični, dokazljivo tudi v širšem mednarodnem primerjalnem okolju, dobre so tudi naše finančne bilance, saj smo ena redkih zdravstvenih ustanov, ki že vrsto let posluje pozitivno,« je v odzivu zapisal Zalar.
Ne bo pa odstopil »na temelju govoric, nepreverjenih izjav in zavajajočih informacij«. »Tega ne bom storil zaradi osebne in strokovne integritete ter zaradi zaščite psihiatrične stroke pred grobimi posegi politike v njeno delovanje vsakič, ko se v javnosti pojavijo domneve in govorice,« je zapisal.
Zatrdil je, da so na kliniki vse informacije o očitanih domnevnih incidentih večkrat in podrobno preverili in pri tem doslej niso pridobili indicev, ki bi očitkom pritrjevali.
»Predlagam, da zadnjo besedo rečemo, ko bosta navedena dodatna eksterna strokovna nadzora opravljena. Če se izkaže, da naša klinika ali jaz kot direktor svojega dela nisem opravljal skladno z najvišjimi strokovnimi standardi, bom odšel sam in me k temu ne bo potrebno pozvati,« je zaključil. STA
Odziv razrešenega sveta UPK
Razrešeni člani sveta UPK Ljubljana, ki so bili imenovani s strani ustanovitelja, ministrstva za zdravje so se na ministrove navedbe odzvali v izjavi za javnost danes popoldne. Zapisali so, da so očitki ministra, da svet zavoda ni opravil svoje naloge nadzora in da klinika ni imela zunanjih nadzorov, neresnični in zavajajoči.
»Resnica je ravno nasprotna. Svet UPK Ljubljana je doslej ves čas delal v skladu s sklepom o ustanovitvi zavoda ter statutom. UPK Ljubljana je ena najbolj nadziranih zdravstvenih ustanov, kar je razumljivo glede na občutljivost populacije, ki jo klinika obravnava,« so zapisali.
Pojasnili so, da je svet po vsaki seji sprejete zapisnike in dokumente redno pošiljal ministrstvu, to pa je pisno soglašalo z njimi, tudi v letu ministrovanja sedanje vlade. Ministrstvo po njihovih navedbah ni nikoli zahtevalo dodatnih pojasnil.
Svet s strani ministrstva ni prejel nobenih ugotovitev o nepravilnostih delovanja, so zapisali. Ministrstvu so predlagali tudi sestanek, vendar se na njihovo pobudo ni odzvalo.
»Silno se tudi čudimo, da so na ministrstvu več mesecev v tajnosti proučevali dogajanja na kliniki. Pri nas, kot predstavniku ustanovitelja, pa niso preverjali zbranih podatkov in nas tudi ne vprašali po stališčih do ugotovitev, na osnovi katerih so razrešili člane Sveta in pozivali direktorja k odstopu,« so zapisali.
Neresnična je po njihovem tudi navedba ministra, da klinika ni imela zunanjih nadzorov, temveč le interne. Klinika je po navedbah sveta od leta 2020 do 2023 imela 31 zunanjih nadzorov.
Neresnična je po njihovem tudi trditev ministra, da ta nima manevrskega prostora za odreditev izrednega nadzora zdravniške zbornice, češ da je edina, ki ga lahko zahteva, klinika sama. Zakon o zdravstveni dejavnosti v 78. členu našteva, kdo ima pravico do odreditve takšnega nadzora in na prvem mestu je prav minister za zdravje, so zapisali.
