Število čakajočih na zdravstvene storitve se med stavko ni povečalo

V tem času so zdravniki tudi realizirali več naročil kot v istem obdobju lani.
Fotografija: Zaradi stavke zdravnikov so bili v zadnjem mesecu odpovedani nekateri pregledi in posegi, kljub temu pa statistika za zdaj ne kaže povečanega števila čakajočih. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Zaradi stavke zdravnikov so bili v zadnjem mesecu odpovedani nekateri pregledi in posegi, kljub temu pa statistika za zdaj ne kaže povečanega števila čakajočih. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Zaradi stavke zdravnikov so bili v zadnjem mesecu odpovedani nekateri pregledi in posegi, kljub temu pa statistika za zdaj ne kaže povečanega števila čakajočih. Njihovo število se je celo nekoliko zmanjšalo. Podatki NIJZ tudi kažejo, da je bilo med stavko preklicanih manj terminov kot v istem obdobju lani, realizacij pa je bilo celo več.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo januarja 2023 v zdravstvu odprtih 1.532.779 naročil za zdravstveno storitev, leto pozneje, natančneje 9. februarja, za katerega so zadnji dostopni podatki, pa 1.494.609.

Zmanjšanje odprtih naročil kažejo tudi podatki za čas od 15. januarja, ko se je začela stavka, do 9. februarja. Medtem je bilo v istem obdobju lani, torej od 15. januarja do 9. februarja 2023, število odprtih naročil zdravstvenih storitev ves čas približno enako.

Podatki tudi kažejo, da je bilo od 15. januarja do 9. februarja letos preklicanih manj naročil zdravstvenih storitev kot v istem obdobju lani, in sicer za nekaj več kot 5000. Od 15. januarja do 9. februarja lani je bilo namreč preklicanih 58.682 naročil, v istem obdobju letos pa 53.100, kažejo podatki NIJZ.

Med samo stavko so zdravniki tudi realizirali več naročil kot v istem obdobju lani. Od 15. januarja do 9. februarja lani je bilo realiziranih 387.959 naročil, v istem obdobju letos pa 439.757 ali 13,4 odstotka več. Slednje na NIJZ pripisujejo večjemu številu naročil, ki so v tem obdobju imela okvirni ali točen datum.

V istem obdobju je v lanskem letu sicer veljal ukrep enega od interventnih zakonov, sprejetih v času ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, ki je izvajalcem v javni zdravstveni mreži omogočil plačevanje vseh opravljenih zdravstvenih storitev. Ker ukrep ni prinesel želenih učnikov, so ga lani poleti spremenili tako, da so po realizaciji plačane le določene zdravstvene storitve. Letos pa nabora storitev, ki bodo plačane po realizaciji, ne bo več določala zakonodaja, pač pa po napovedih uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za letošnje leto.

Preberite še:

Komentarji: