Za mnoge sporni zakon prestal parlamentarni test

Ljubljana – Poslanci so popoldne podprli predlog zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, do katerega ima tako del stroke kot tudi del politike številne zadržke. S predlogom, ki so ga pripravili na ministrstvu za izobraževanje, znova poskušajo implementirati odločbo ustavnega sodišča, ki narekuje, da mora država javno veljavni program enako financirati v javnih in zasebnih šolah.

Pobudnike ustavne presoje – starše otrok v zasebnih osnovnih šolah – je po prepričanju mnogih postavila v slabši položaj, kot ga imajo zdaj. Da predlog ministrstva sledi ustavni odločbi, se strinjajo v SD, LMŠ, Desusu in SAB, v SMC pa ne. V SNS se do njega niso opredelili, medtem ko ga je Levica podprla, s čimer je vendarle dobil zeleno luč za uveljavitev. Za je glasovalo 42 poslancev, 36 jih je bilo proti.



Kot je v razpravi dejala Mateja Udovč (SMC), je sama odločba precej enostavna, a so si zadevo v poslanskih klopeh močno zakomplicirali. »Ta tematika že dlje časa buri duhove med stroko in laično javnostjo ter meče slabo luč na nas odločevalce, čeprav nam ni treba storiti nič drugega kot implementirati ustavno odločbo. Danes imamo možnost, da naredimo korak z mrtve točke.«



Da gre za problem pravne države, če zakonodajalec v štirih letih in pol ni sposoben sanirati enega preprostega člena zakona, se je strinjal vodja poslancev Jožef Horvat. Upanje, da bo predlog padel, je dobil po tem, ko je prebral mnenje nekdanjega ustavnega sodnika Matevža Krivica v Delovi Sobotni prilogi, je dejal ter predlagal, da nemudoma pričnejo pisati novega.

»Žalosti nas, da štiri leta mrcvarimo tako enostavno ustavno odločbo«

Tudi Tomaž Lisec (SDS) je dejal, da za dobro otrok ne bi smeli sprejeti tega zakona. »Žalosti nas, da štiri leta mrcvarimo tako enostavno odločbo. Zaradi ideologije levega pola politike dela se ustvarja nova diskriminacija,« je komentiral. S tem se strinjata tako vladna kot parlamentarna služba za zakonodajo, je dodal in spomnil, da so zaradi tega v stranki pred časom predlagali ustavno obtožbo premiera Marjana Šarca.



Marko Koprivc (SD) je pojasnil, da se v stranki borijo, da se mreža javnih šol ne bi razgradila, saj so dostopne vsem. Medtem na zasebne gledajo kot na neko pozitivno dopolnilo javnim. Spomnil je, da so pred časom predlagali tudi spremembo ustave, ki bi bolj zaščitila javne šole napram zasebnim, ter napovedal, da se bo potrebna večina za sprejetje zakona našla.



Še bolj kritična je bila Maša Kociper (SAB), ki je opozorila na načelo delitve oblasti: »To načelo nam pove, kdo sprejema zakonodajo in kdo kroji politiko. To ni ustavno sodišče, zato izrazito nasprotujem, da o tistem, kjer se mi ne moremo zmeniti, odločijo sodniki.«

Aljaž Kovačič (LMŠ) je ocenil, da je treba voljo ustavnih sodnikov spoštovati, a da vendarle ni tako jasna, kot menijo njegovi poslanski kolegi.

»Minister Jernej Pikalo za svoj predlog trdi, da rešuje ustavno odločbo. Mi mu verjamemo in se s tem strinjamo. Brez kančka slabe vesti ga bom potrdil,« je napovedal.

Miha Kordiš (Levica) je poudaril, da mora biti slovenski javni denar namenjen samo javnim šolam. Čeprav s predlagano novelo v resnici niso zadovoljni, saj gre proti javnemu interesu, so jo podprli.