V nadaljevanju preberite:
Emmanuel Macron si je ob nastopu predsedniškega mandata zadal, da bo reformiral Francijo, okrepil Evropo in prelomno predrugačil odnos Pariza do Afrike, frankofonske in druge. Vezi s celino na drugi strani Sredozemlja je treba, kot ves čas ponavlja, popraviti, še več, zgodba mora biti – tako je pred časom izjavil v intervjuju za Jeune Afrique – »ljubezenska«. A ne (več) v slogu ljubim te, jaz tudi ne.
Kako pomembno je na novo povezati Francijo in Afriko je Macron – resda manj poetično, a prelomno – poudaril že novembra 2017 v Burkina Fasu. Med znamenitim govorom na univerzi Ki-Zerbo v Ouagadougouju je obljubil, kar so – tako Jeune Afrique – napovedovali, potem pa snedli besedo domala vsi predhodniki s Charlesom de Gaullom vred: mračnemu razmerju med Francijo in Afriko, pejorativno poimenovanemu françafrique, bo naredil konec. Nič več asimetrije med nekdanjo kolonizatorko in nekdanjimi kolonijami, nič več neokolonialnega ravnanja in tudi ne očitkov o enosmernosti, macronistična politika da bo počistila vse, kar je še zapackanega, in postavila nove temelje za zdrave povezave. In kako naj bi to dosegli?
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vedite več – za manj kot 1 evro na dan. Berite Delo.
NAROČITE