Izenačenje vodilnih izraelskih strank
Netanjahujeva desničarska stranka Likud je osvojila 32 sedežev, enako kot sredinsko modro-belo zavezništvo.
Odpri galerijo
Koalicijski pogovori so se že začeli, je po zaprtju volišč komentiral dosedanji premier Netanjahu. FOTO: Jack Guez/AFP
Medtem ko so se odnosi na Bližnjem vzhodu znova poostrili, so v torek v Izraelu ponovno, že drugič letos, volili predstavnike oblasti. Glasov še niso povsem prešteli, a kot kaže, se je stranki dolgoletnega premiera Izraela Benjamina Netanjahuja prepričljiva zmaga znova izmuznila.
Državljani Izraela so se na volitve podali po propadlih poskusih sestave vlade po aprilskih parlamentarnih volitvah. Tudi včeraj večine volivcev – na volitve se jih je proti pričakovanjem odpravilo največ v zadnjih desetletjih, približno sedemdeset odstotkov – ni uspelo prepričati nobeni od približno trideset strank, ki so se potegovale za parlamentarne sedeže. Netanjahujeva desničarska stranka Likud je po skoraj vseh preštetih glasovnicah osvojila 32 sedežev, enako kot sredinsko modro-belo zavezništvo pod vodstvom nekdanjega vojaškega generala Benija Ganca. Na tretjem mestu je pristala Združena arabska lista.
Netanjahu, ki se poteguje za peti premierski mandat, za vodenje »naroda judov«, je po zaprtju volišč komentiral, da so se koalicijski pogovori že začeli. A pot do nove vlade bo vse prej kot preprosta. Tuji mediji že ugibajo, komu bo izraelski predsednik Reuven Rivlin podelil mandat za njeno sestavo. Običajno bi bil to vodja stranke, ki je zbrala največ glasov, predvidoma pa bo to oseba, ki bo imela več možnosti za sestavo vlade.
V luči propadlih poskusov sestave vlade po spomladanskih volitvah je glavno vprašanje, ki pred in po volitvah odzvanja v medijih, kako sestaviti koalicijo oziroma kdo bo zbral večino, torej najmanj 61 poslanskih glasov v 120-članskem knesetu. Dan po volitvah se je izkazalo, da potrebne večine ni zbrala niti Netanjahujeva stranka, ki se običajno povezuje z desnimi, verskimi strankami, niti Gancevo zavezništvo, ki ima podporo Delavske in okoljevarstvene stranke ter Demokratičnega tabora. Pomembno bo torej, s kom bo sodelovala četrtovrščena skrajno desna stranka Izrael je moj dom nekdanjega obrambnega in zunanjega ministra Avigdorja Libermana, ki pa kot sekularna stranka zavrača sodelovanje z Netanjahujevimi tradicionalnimi zaveznicami.
Glede na tesen izid niso izključene ponovne volitve, govor pa je – tako, denimo, tiskovna agencija Reuters – tudi o formaciji tako imenovane vlade narodne enotnosti, o ideji, ki predpostavlja koalicijo med »nenaravnimi zavezniki« – Netanjahujem, Liebermanom in Gancem. Ganc je sicer sodelovanje z Netanjahujem že zavrnil, sklicujoč se na predkazenske postopke, ki zadevajo domnevno koruptivno ravnanje dosedanjega premiera.
Proti Netanjahuju in njegovim diskriminatornim politikam – spomnimo, pred volitvami je Netanjahu znova nastopil s protipalestinsko retoriko, del katere je tik pred volitvami postala še obljuba o priključitvi doline reke Jordan k Izraelu – so glasovali tudi palestinski volivci, ki so svoj glas oddali Združeni arabski listi, je za Al Džaziro komentiral politični analitik Oudeh Bisharat. Ponovno združeno zavezništvo strank je tako zbralo občutno več glasov kot na aprilskih volitvah.
Državljani Izraela so se na volitve podali po propadlih poskusih sestave vlade po aprilskih parlamentarnih volitvah. Tudi včeraj večine volivcev – na volitve se jih je proti pričakovanjem odpravilo največ v zadnjih desetletjih, približno sedemdeset odstotkov – ni uspelo prepričati nobeni od približno trideset strank, ki so se potegovale za parlamentarne sedeže. Netanjahujeva desničarska stranka Likud je po skoraj vseh preštetih glasovnicah osvojila 32 sedežev, enako kot sredinsko modro-belo zavezništvo pod vodstvom nekdanjega vojaškega generala Benija Ganca. Na tretjem mestu je pristala Združena arabska lista.
Netanjahu, ki se poteguje za peti premierski mandat, za vodenje »naroda judov«, je po zaprtju volišč komentiral, da so se koalicijski pogovori že začeli. A pot do nove vlade bo vse prej kot preprosta. Tuji mediji že ugibajo, komu bo izraelski predsednik Reuven Rivlin podelil mandat za njeno sestavo. Običajno bi bil to vodja stranke, ki je zbrala največ glasov, predvidoma pa bo to oseba, ki bo imela več možnosti za sestavo vlade.
Borba za poslanske sedeže
V luči propadlih poskusov sestave vlade po spomladanskih volitvah je glavno vprašanje, ki pred in po volitvah odzvanja v medijih, kako sestaviti koalicijo oziroma kdo bo zbral večino, torej najmanj 61 poslanskih glasov v 120-članskem knesetu. Dan po volitvah se je izkazalo, da potrebne večine ni zbrala niti Netanjahujeva stranka, ki se običajno povezuje z desnimi, verskimi strankami, niti Gancevo zavezništvo, ki ima podporo Delavske in okoljevarstvene stranke ter Demokratičnega tabora. Pomembno bo torej, s kom bo sodelovala četrtovrščena skrajno desna stranka Izrael je moj dom nekdanjega obrambnega in zunanjega ministra Avigdorja Libermana, ki pa kot sekularna stranka zavrača sodelovanje z Netanjahujevimi tradicionalnimi zaveznicami.
Od leve proti desni: Benjamin Netanjahu (Likud), Avigdor Lieberman (Izrael je moj dom) in Beni Ganc (modro-belo zavezništvo). FOTO: Emmanuel Dunand/AFP
Glede na tesen izid niso izključene ponovne volitve, govor pa je – tako, denimo, tiskovna agencija Reuters – tudi o formaciji tako imenovane vlade narodne enotnosti, o ideji, ki predpostavlja koalicijo med »nenaravnimi zavezniki« – Netanjahujem, Liebermanom in Gancem. Ganc je sicer sodelovanje z Netanjahujem že zavrnil, sklicujoč se na predkazenske postopke, ki zadevajo domnevno koruptivno ravnanje dosedanjega premiera.
Sovraštvo in diskriminacija Palestincev ostajata del politične agende
Proti Netanjahuju in njegovim diskriminatornim politikam – spomnimo, pred volitvami je Netanjahu znova nastopil s protipalestinsko retoriko, del katere je tik pred volitvami postala še obljuba o priključitvi doline reke Jordan k Izraelu – so glasovali tudi palestinski volivci, ki so svoj glas oddali Združeni arabski listi, je za Al Džaziro komentiral politični analitik Oudeh Bisharat. Ponovno združeno zavezništvo strank je tako zbralo občutno več glasov kot na aprilskih volitvah.
