Marksistične ideje imajo zagovornike tudi v SPD
Vodja strankinega podmladka je z izjavami o odpravi kapitalizma dvignil nemalo prahu.
Odpri galerijo
Novo vodstvo SPD kaže pripravljenost, da bi nagnili stranko bolj v levo. Vprašanje je le, koliko v levo. FOTO: Reuters
Ko je predsednica nemških socialnih demokratov (SPD) Andrea Nahles napovedala, da bo SPD znova nagnila bolj na levo, bržčas ni imela v mislih uvedbe marksističnih idej. Vodja strankinega podmladka Jusos Kevin Kühnert je ob prazniku dela poskrbel za nemalo razburjenja med političnimi tekmeci in kolegi.
V pogovoru za časnik Die Zeit je zagovarjal kolektivizacijo BMW, nekakšno podružbljenje dobičkov in razlastitev tistih, ki imajo v lasti več kot eno stanovanje.
Po Kühnertovem mnenju bi morali biti lastniki podjetij tudi delavci, ki ustvarjajo vrednost, ne le tisti, ki je imel idejo in izdelek ter je tovarno tudi ustanovil. Kapitalizem je, kot pravi, treba odpraviti. To je mogoče samo z nekakšno kolektivizacijo velikih podjetij. Prepričan je tudi, da bi morali vsi skupaj demokratično odločati o tem, kaj družba zares potrebuje. Izpostavil je na primer orožje. In še, vsakdo bi moral in smel biti lastnik stanovanja, v katerem živi. Lastnike več stanovanj bi razlastil, saj da nihče ne bi smel ustvarjati dobička iz trženja osnovnih življenjskih potreb
Vodja podmladka SPD je z idejami sredi predvolilne kampanje za evropski parlament poskrbel za nemalo razburjenja ter ostrih izjav političnih nasprotnikov in kolegov iz SPD. Poslanec SPD Johannes Kahrs se je na twitterju vprašal, »kaj je pa ta pokadil? Legalno zagotovo ni bilo«. Iz liberalne FDP so mu sporočili, da naj manj bere Karla Marxa, v Krščanskosocialni uniji (CSU) pa so Kühnertove izjave označili za socialistične fantazije o spremembah sistema, s katerimi se SPD vrača v čase razrednega boja. V CSU so zato pozvali SPD, naj se jasno distancira od teh fantazij in socializma.
Prav sorazmerno pozen odziv SPD je na nemškem političnem parketu poskrbel za dodatna ugibanja, ali se morda v SPD ne strinjajo s stališči vodje podmladka. A namesto da bi se z izjavo oglasila predsednica stranke, kar so v CSU najbrž pričakovali, se je s pisno izjavo oglasil generalni sekretar stranke Lars Klingbeil. »[Kühnert] v intervjuju govori o družbeni utopiji. Ta ni niti moja niti strankina zahteva. Kljub temu pozivam k nekaj več sproščenosti v tej razpravi,« je zapisal
Na Kühnerta se je vsul plaz kritik. Oglasili so se gospodarstveniki, ekonomisti in navadni smrtniki. Politični komentatorji opozarjajo, da bi SPD utegnila zaradi njegovih izjav v javnomnenjskih raziskavah dodatno pasti. A Kühnert gotovo ni osamljen v idejah. Pred nekaj tedni so v berlinski iniciativi za razlastitev velikih lastnikov stanovanjskih nepremičnin začeli zbirati podpise, s katerimi bi dosegli, da bi berlinske oblasti razpravljale in odločale o predlogu. Razlog? Cene stanovanj v Berlinu in drugih velikih nemških mestih v zadnjih letih naraščajo, v iniciativi pa menijo, da so za to krivi pretirani apetiti nepremičninskih podjetij.
Gotovo je še nekaj. Dohodkovna in premoženjska neenakost sta se v Nemčiji od osemdesetih let prejšnjega stoletja do danes nekoliko povečali. To je fenomen, ki ga zaznava večina razvitih industrializiranih držav. Hkrati se je nekoliko povečal tudi kazalnik tveganja revščine. Ob dejstvu, da nemškemu gospodarstvu že lep čas ni šlo tako dobro kot zdaj, ko je brezposelnost rekordno nizka, je na mestu vprašanje, ali morda ne škriplje v delitvi sadov gospodarske rasti.
V pogovoru za časnik Die Zeit je zagovarjal kolektivizacijo BMW, nekakšno podružbljenje dobičkov in razlastitev tistih, ki imajo v lasti več kot eno stanovanje.
Po Kühnertovem mnenju bi morali biti lastniki podjetij tudi delavci, ki ustvarjajo vrednost, ne le tisti, ki je imel idejo in izdelek ter je tovarno tudi ustanovil. Kapitalizem je, kot pravi, treba odpraviti. To je mogoče samo z nekakšno kolektivizacijo velikih podjetij. Prepričan je tudi, da bi morali vsi skupaj demokratično odločati o tem, kaj družba zares potrebuje. Izpostavil je na primer orožje. In še, vsakdo bi moral in smel biti lastnik stanovanja, v katerem živi. Lastnike več stanovanj bi razlastil, saj da nihče ne bi smel ustvarjati dobička iz trženja osnovnih življenjskih potreb
Kritike in pozen odziv
Vodja podmladka SPD je z idejami sredi predvolilne kampanje za evropski parlament poskrbel za nemalo razburjenja ter ostrih izjav političnih nasprotnikov in kolegov iz SPD. Poslanec SPD Johannes Kahrs se je na twitterju vprašal, »kaj je pa ta pokadil? Legalno zagotovo ni bilo«. Iz liberalne FDP so mu sporočili, da naj manj bere Karla Marxa, v Krščanskosocialni uniji (CSU) pa so Kühnertove izjave označili za socialistične fantazije o spremembah sistema, s katerimi se SPD vrača v čase razrednega boja. V CSU so zato pozvali SPD, naj se jasno distancira od teh fantazij in socializma.
Sorazmerno pozen odziv vodstva SPD je povzročil ugibanja, ali se v stranki ne strinjajo s stališči šefa njenega podmladka Jusos Kevina Kühnerta. FOTO: REUTERS/Axel Schmidt
Prav sorazmerno pozen odziv SPD je na nemškem političnem parketu poskrbel za dodatna ugibanja, ali se morda v SPD ne strinjajo s stališči vodje podmladka. A namesto da bi se z izjavo oglasila predsednica stranke, kar so v CSU najbrž pričakovali, se je s pisno izjavo oglasil generalni sekretar stranke Lars Klingbeil. »[Kühnert] v intervjuju govori o družbeni utopiji. Ta ni niti moja niti strankina zahteva. Kljub temu pozivam k nekaj več sproščenosti v tej razpravi,« je zapisal
Proti velikim lastnikom
Na Kühnerta se je vsul plaz kritik. Oglasili so se gospodarstveniki, ekonomisti in navadni smrtniki. Politični komentatorji opozarjajo, da bi SPD utegnila zaradi njegovih izjav v javnomnenjskih raziskavah dodatno pasti. A Kühnert gotovo ni osamljen v idejah. Pred nekaj tedni so v berlinski iniciativi za razlastitev velikih lastnikov stanovanjskih nepremičnin začeli zbirati podpise, s katerimi bi dosegli, da bi berlinske oblasti razpravljale in odločale o predlogu. Razlog? Cene stanovanj v Berlinu in drugih velikih nemških mestih v zadnjih letih naraščajo, v iniciativi pa menijo, da so za to krivi pretirani apetiti nepremičninskih podjetij.
Gotovo je še nekaj. Dohodkovna in premoženjska neenakost sta se v Nemčiji od osemdesetih let prejšnjega stoletja do danes nekoliko povečali. To je fenomen, ki ga zaznava večina razvitih industrializiranih držav. Hkrati se je nekoliko povečal tudi kazalnik tveganja revščine. Ob dejstvu, da nemškemu gospodarstvu že lep čas ni šlo tako dobro kot zdaj, ko je brezposelnost rekordno nizka, je na mestu vprašanje, ali morda ne škriplje v delitvi sadov gospodarske rasti.
