Poletna potovanja in počitnice le pod strogimi pogoji
Bruselj priporoča, da se najprej odprejo meje med regijami s primerljivo epidemiološko sliko. Posebna pravila med prevozi in v hotelih.
Odpri galerijo
»To ne bo normalno poletje. Za nikogar od nas,« je dejala izvršna podpredsednica evropske komisije Margrethe Vestager. A letošnje počitnice naj ne bi bile povsem izgubljene. Evropejci bodo potovali le ob upoštevanju številnih pogojev, saj koronavirus ne bo izginil. FOTO:Leon Vidic/Delo
Bruselj – Postopno odpiranje notranjih meja, delovanje transportnih storitev, zagon turizma, aplikacije za sledenje okužbam, privlačni vavčerji za potrošnike. To je le nekaj področij svežnja smernic in priporočil, ki jih je danes sprejela evropska komisija.
Predvsem želijo doseči, da bi celoten proces potekal varno in brez diskriminacije med Evropejci. Vprašanje zdravja, karantene in nadzora na mejah so sicer v pristojnosti držav članic, a v Bruslju želijo, da bi oživljanje potovanj potekalo čim bolj usklajeno in pregledno. Glavna logika je, da bi ljudem omogočili potovanje za srečanje z družino, službene namene in prosti čas, takoj ko bo epidemiološki položaj to dopuščal.
Že prvi ukrepi nakazujejo, da države članice raje delujejo na lastno pest in ne čakajo na bruseljska priporočila. Avstrija je, denimo, že napovedala konkretno odpiranje le za Nemčijo, od koder k njim prihaja največ turistov. Vodilo evropske komisije je, da bi z zmanjševanjem širjenja virusa splošne omejitve prostega gibanja zamenjali z bolj ciljanimi ukrepi. V prvi fazi bi odpravili omejitve med regijami ali državami članicami z dovolj podobnim epidemiološkim položajem.
Poleg epidemiološkega naj bi bili še dve merili. To sta sposobnost uporabe zajezitvenih ukrepov na celotnem potovanju in gospodarsko-socialne razmere, pri katerih bi upoštevali, denimo, čezmejno delo. V naslednji fazi bi odpravila vse omejitve na mejah, povezane s koronavirusom, veljavni pa bi ostali nujni zdravstveni ukrepi.
Izhodišče za zagon turizma je, da je širjenja virusa na nekem območju majhno že dlje časa. Za sproščanje turizma bo na turističnih točkah moralo biti dovolj testov in zmogljivosti v bolnišnicah.
Veljala bodo pravila razdalje in sledenje verigam okužb. Med drugim priporočajo prostovoljno uporabo aplikacij za sledenje okužbam. Vzpostavljena naj bi bila spletna stran z informacijami o posameznih krajih v regijah. Na področju prometa je predvideno, da bi bilo v avtobusih, vlakih in na ladjah manj potnikov. Potnike bi spodbujali k spletnemu nakupu vozovnic. V skupinskem prevozu bi tudi uporabljali maske.
Osebje v turizmu naj bi bilo usposobljeno na higienskem področju. Gostje bodo morali biti seznanjati z informacijami o ukrepih lokalnih zdravstvenih oblasti. Restavracije in kavarne naj bi določile maksimalno število gostov. Posebna pravila in omejitve bi veljali za bazene, jedilnice in fitnese. Povsod naj bi bila zahtevana fizična razdalja.
Vprašanje, ki se že ves čas postavlja, je, kaj bo z odpovedanimi potovanji. Po potrošniški zakonodaji EU je na razpolago izbira med vavčerjem ali vračilom denarja. Kar nekaj članic je razmišljalo o drugačnih rešitvah, da bi omogočile pomoč podjetjem, ki bi se lahko znašla na robu propada, če bi morala po predpisih vračati vplačila.
V Bruslju priporočajo, da bi naredili vavčerje bolj privlačne. Tako bi veljali eno leto in bi bili uporabljeni za drugo ponudbo. Bili bi zavarovani pred bankrotom podjetja in prenosljivi.
Predvsem želijo doseči, da bi celoten proces potekal varno in brez diskriminacije med Evropejci. Vprašanje zdravja, karantene in nadzora na mejah so sicer v pristojnosti držav članic, a v Bruslju želijo, da bi oživljanje potovanj potekalo čim bolj usklajeno in pregledno. Glavna logika je, da bi ljudem omogočili potovanje za srečanje z družino, službene namene in prosti čas, takoj ko bo epidemiološki položaj to dopuščal.
Članice na lastno pest
Že prvi ukrepi nakazujejo, da države članice raje delujejo na lastno pest in ne čakajo na bruseljska priporočila. Avstrija je, denimo, že napovedala konkretno odpiranje le za Nemčijo, od koder k njim prihaja največ turistov. Vodilo evropske komisije je, da bi z zmanjševanjem širjenja virusa splošne omejitve prostega gibanja zamenjali z bolj ciljanimi ukrepi. V prvi fazi bi odpravili omejitve med regijami ali državami članicami z dovolj podobnim epidemiološkim položajem.
Poleg epidemiološkega naj bi bili še dve merili. To sta sposobnost uporabe zajezitvenih ukrepov na celotnem potovanju in gospodarsko-socialne razmere, pri katerih bi upoštevali, denimo, čezmejno delo. V naslednji fazi bi odpravila vse omejitve na mejah, povezane s koronavirusom, veljavni pa bi ostali nujni zdravstveni ukrepi.
Vprašanje, ki se že ves čas postavlja, je, kaj bo z odpovedanimi potovanji. FOTO: Alexandre Meneghini/Reuters
Pravila na destinacijah
Izhodišče za zagon turizma je, da je širjenja virusa na nekem območju majhno že dlje časa. Za sproščanje turizma bo na turističnih točkah moralo biti dovolj testov in zmogljivosti v bolnišnicah.
Veljala bodo pravila razdalje in sledenje verigam okužb. Med drugim priporočajo prostovoljno uporabo aplikacij za sledenje okužbam. Vzpostavljena naj bi bila spletna stran z informacijami o posameznih krajih v regijah. Na področju prometa je predvideno, da bi bilo v avtobusih, vlakih in na ladjah manj potnikov. Potnike bi spodbujali k spletnemu nakupu vozovnic. V skupinskem prevozu bi tudi uporabljali maske.
Osebje v turizmu naj bi bilo usposobljeno na higienskem področju. Gostje bodo morali biti seznanjati z informacijami o ukrepih lokalnih zdravstvenih oblasti. Restavracije in kavarne naj bi določile maksimalno število gostov. Posebna pravila in omejitve bi veljali za bazene, jedilnice in fitnese. Povsod naj bi bila zahtevana fizična razdalja.
Vavčerji za odpovedana potovanja
Vprašanje, ki se že ves čas postavlja, je, kaj bo z odpovedanimi potovanji. Po potrošniški zakonodaji EU je na razpolago izbira med vavčerjem ali vračilom denarja. Kar nekaj članic je razmišljalo o drugačnih rešitvah, da bi omogočile pomoč podjetjem, ki bi se lahko znašla na robu propada, če bi morala po predpisih vračati vplačila.
V Bruslju priporočajo, da bi naredili vavčerje bolj privlačne. Tako bi veljali eno leto in bi bili uporabljeni za drugo ponudbo. Bili bi zavarovani pred bankrotom podjetja in prenosljivi.
