Blokada dezinformacij ali cenzura
Vojna med Ukrajino in Rusijo je tudi izrazito informacijsko-medijska. V poplavi lažnih, manipulativnih ali napol pristnih informacij se je treba prebiti do verodostojnih virov. Na prvi pogled se zdi, da je medijski boj dobila Ukrajina – ne le da je njen predsednik Volodimir Zelenski na twitterju pridobil simpatije skoraj celega sveta, ampak je evropska komisija blokirala kremeljski trobili Russia Today in Sputnik, že prej so jih omejili tudi Youtube, Meta in TikTok. Tako kot Google so ruskim medijem, povezanim z državo, spletni velikani onemogočili tudi oglaševalsko dejavnost. Gre za omejevanje ruskega širjenja dezinformacij ali cenzuro?
Sputnik in Russia Today sta v državni lasti in sta bila že v preteklosti predmet kritik, da v imenu Moskve širita teorije zarot in dezinformacije. Blokada obeh kanalov je bila po bliskovitem poenotenju evropskih držav in ZDA, ki so stopile na stran Ukrajine, zato pričakovana. Facebook je Ukrajincem takoj omogočil uporabo orodja za zaščito profila, ki so ga razvili, ko so v Afganistanu oblast prevzeli talibi.
Uroš Svete, direktor Urada za informacijsko varnost, pojasnjuje, da je bila po drugi strani pričakovana tudi poplava medijskih manipulacij in lažnih novic: »Nacionalnovarnostni sistemi držav temelji večinoma na tako imenovanih odprtih informacijah. Bije se bitka za percepcijo vojne, tako glede bojišča samega kot učinka na mednarodno javnost. Z dezinformacijami poskuša vsaka država uresničevati svojo politiko. Dezinformacijski moment je še pomembnejši, ker je to absolutno najbolj družbeno-medijska vojna v zgodovini.«
Nobena pred njo ni bila tako močno pokrita z družbenimi omrežji in intenzivnim komuniciranjem. Nekaj dni pred napadom na Harkov in Kijev je ukrajinska vlada mobilizirala svoje komunikacijske stratege, zavedajoč se, da bo vojna potekala vsaj toliko na družbenih omrežjih kot na terenu.
Števila žrtev ni moč preveriti niti na eni niti na drugi strani.
Volodimir Zelenski je imel pred invazijo na twitterju pol milijona sledilcev, danes jih ima 4,4 milijona. S kratkimi videonagovori ne spodbuja le lastnega ljudstva, ampak tudi močno vpliva na mednarodno javnost, ki je posvojila njegov boj Davida proti Goljatu.
Politico je v kontekstu informacijske vojne in zadušitve širjenja zlonamernih vsebin, v katerem se je izmojstril uradni Kremelj, navajal ukrajinskega ministra za digitalno tehnologijo. Mihail Fedorov na twitterju, kjer ima skoraj 176.000 sledilcev, pritiska na nekatere največje svetovne gospodarske sile – ko je Elonu Musku javno pisal, naj ob osvajanju Marsa Ukrajini zagotovi delovanje Starlinka, je Musk to storil v nekaj urah.
Medijsko poročanje ali propaganda?
Ursula von der Leyen je blokado RT in Sputnika napovedala v okviru boja Evropske unije proti dezinformacijam in ruski propagandi v zvezi z vojno v Ukrajini, a nekateri so to označili za cenzuro. Medijski predstavnik Twitterja je včeraj povedal, da se bo njihovo podjetje glede sankcij proti RT in Sputniku ravnalo po državah članicah EU in »zadržalo« določene vsebine na tem geografskem območju.
Dr. Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo FDV pojasnjuje, da ameriški podjetji Youtube in Twitter delujeta na podlagi ameriških zakonov in samoregulacije, a zanju veljajo tudi določena pravila, sprejeta na ravni Evropske unije: »Pravico imata neko stvar zbrisati, a hitro se postavi vprašanje, na podlagi katerih meril sta podjetji to naredili. Če ti kriteriji niso vzpostavljeni, lahko hitro govorimo o cenzuri.« Da sta vsaj Twitter in Meta pri tem zelo nekonsistentna, je bilo jasno v primeru Donalda Trumpa – kljub večkratnim in očitnim kršitvam pravil, so mu profil ukinili šele, ko je izgubil predsedniški položaj.
Da je to zelo spolzek teren in odločitve izrazito politične, meni tudi Jernej Amon Prodnik, raziskovalec na Centru za raziskovanje družbenega komuniciranja na FDV. »Regulacija medijev v Evropski uniji je bolj ko ne prepuščena prostemu trgu, zato se to zdaj zdi precej arbitrarna odločitev, ker ne gre za edina medija z nizko stopnjo novinarskih standardov in enostranskim poročanjem. Težko si predstavljam, da ima RT lahko tako velik vpliv na javno mnenje, da bi to bilo smotrno izvesti v praksi. Hkrati ta primer jasno kaže, da je absolutna svoboda govora fikcija.«
Ločnice med medijskim poročanjem in propagando so v primeru vojne zelo zabrisane. Posebno ko so vpleteni mediji vojskujočih se držav, poudarja Milosavljević: »Ena od vrst cenzure je, recimo, uvedba državne terminologije, ko prepovedo določene izraze, kot so vojna, invazija, agresija, in jih nadomestijo z izrazi, kot je posebna operacija. S tovrstnimi evfemizmi blažijo javno mnenje. Terminologija je vrsta cenzure in državne propagande.«
V Evropski federaciji novinarjev so zaradi blokade RT in Sputnika izrazili skrb glede tega, kako bo prepoved učinkovala na pravico do svobode govora v Evropi. Sekretar EFD Ricardo Gutiérrez je opozoril, da regulacija medijev ne spada pod okrilje Evropske unije in da Ursula von der Leyen za takšno potezo nima pooblastila. Prepričani so tudi, da blokada medija ni učinkovit boj proti propagandi in dezinformacijam. Namesto tega bi morali podpreti neodvisno novinarstvo in uredniško avtonomijo ter spodbuditi medijsko pismenost in medijski pluralizem.
Ukrajinci so Ruse najbrž presenetili s superiorno informacijsko kampanjo in so od začetka krepko boljši v tem. Res pa je, da je svoje opravila skupina Anonymus, ki je zadala Rusiji močan udarec na kibernetskem področju. Rusi se sedaj ukvarjajo z obrambo in ne morejo v celoti izvajati kibernetskih napadov ter psiholoških operacij na nasprotnika. Očitno je postalo, da v tem segmentu niso tako superiorni, kot smo mislili, da so.
Generalmajor Dobran Božič, nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske
