V nadaljevanju preberite:

To je gradnja med peklom in nebom, sem pomislil letos februarja ob obisku gradbišča viadukta Vinjan na trasi drugega tira. Že na strmi, a široki in z močnimi opornimi zidovi obdani dostopni cesti v Vinjansko dolino je pogled uzrl več deset metrov visoke stebre. Ti bodo še z dvema končnima oporama nosili 630 metrov dolg viadukt med predzadnjim in zadnjim predorom na novem odseku iz smeri Divače proti Kopru. Še bolj impresivni kot sami stebri so vodnjaki, v katerih so stebri postavljeni. Na dnu skoraj 40 metrov metrov globoke in deset metrov široke betonske globeli je skupina delavcev s kleščami in žico vezala armaturno ploščo za temelj stebra. Vinjanski vodnjaki so najgloblji v Evropi, Marjan Pipenbaher, zaslužena zvezda slovenskega inženirstva, pa jih je predvidel, ker viadukt stoji na plazovitem območju. Plaz ni aktiven, a ob močnejših dolgotrajnih padavinah ali potresu bi se zemljina lahko premaknila.

Vrednost tega inženirskega dosežka je 21 milijonov evrov in je eden od treh viaduktov na trasi nove železniške proge. Najdražji del 27-kilometrskega odseka so seveda predori; skupaj bo na trasi dobrih 37 kilometrov predorov ter servisnih in izstopnih cevi, ob treh viaduktih pa še 23 kilometrov dostopnih cest na zahtevnem in strmem terenu. Vrednost drugega tira je okoli milijardo evrov.

A največji slovenski infrastrukturni projekt dobi vrednost makete v primerjavi z oceno škode po poplavah.