Brazilija odločno proti ziki, v boj pošilja tudi vojsko

Kljub boju obeti (za zdaj) niso spodbudni. Zdravstvene oblasti svarijo pred širjenjem virusa v gosto naseljena območja.

Ma. Ja.
Sat, 13.02.2016, 19:40

Kaj je virus zika?

Kot smo že pisali, so virus zika leta 1947 identificirali pri afriških opicah. Njegovo ime izhaja iz imena gozda v Ugandi, kjer so našli prvo okuženo žival. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je virus v le nekaj letih v Ugandi in Tanzaniji preskočil z opic na človeka. O večjih izbruhih so doslej poročali iz Afrike, Azije in Pacifika, maja lani pa so virus v večjem obsegu zaznali v Braziliji, od koder se je razširil že v več kot 30 držav. Svetovna zdravstvena organizacija je zaradi tega pred časom razglasila, da predstavlja virus zika nevarnost za javno zdravje po vsem svetu in da je zato potreben usklajen odgovor.

Virus zika prenašajo komarji rodu Aedes, ki širijo tudi sorodni mrzlici denga in čikungunja. Za okužbo z ziko ni ne zdravila ne cepiva, zato je trenutno najbolj učinkovit način preprečevanja okužbe izogibanje pikom. Po nekaterih domnevah se virus prenaša tudi s krvjo, na primer s transfuzijo, spolnimi odnosi ali z matere na zarodek, vendar pa so ti primeri redki.

Strah pred širjenjem virusa zika ne bo ogrozil poletnih olimpijskih iger, ki jih med petim in 21. avgustom gosti Rio de Janeiro, zagotavlja brazilska predsednica Dilma Rousseff. Prepričana je, da bodo do začetka iger dosegli velik napredek v boju z virusom.

Čeprav vrsta znanstvenikov po svetu išče cepivo za ziko, virus, ki sam po sebi sicer ni zelo nevaren, vendar pa ga povezujejo s hudimi obolenji pri novorojenčkih, obsežni preizkusi cepiva po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ne bodo na vrsti še najmanj 18 mesecev, dokončno cepivo pa najverjetneje ne bo nared še najmanj tri leta. A ker Brazilijo do začetka olimpijskih iger loči še manj kot pol leta, se fokus boja proti virusu preusmerja k uničevanju njegovih prenašalcev − komarjev Aedes aegypti.

Brazilska oblast je tako v bitko z virusom poslala vojsko. Približno 220.00 vojakov je začelo od vrat do vrat raznašati letake, ki prebivalcem svetujejo, kako zajeziti širjenje okužb oziroma kako se znebiti kotišč komarjev, ki jih je moč najti v vsakdanjem okolju. Na letakih med drugim piše, naj zbiralnike vode dobro pokrijejo, prazne plastenke z vodo obrnejo navzdol, pnevmatike pa hranijo nekje, kjer se v njih ne bo nabirala voda.

Vojska je začela raznašati letake, ki svetujejo, kako se znebiti kotišč komarjev. Foto: Adriano Machado/Reuters

Kampanji proti ziki se je z velikim delom kabineta danes pridružila tudi predsednica Rousseffova. Brazilce je pozvala, naj strnejo vrste. »Vlada prevzema pobudo, a sama ne bo dobila vojne,« je posvarila po navedbah AFP in dodala, da morajo v bitki sodelovati vsi.

Predsednica Rousseffova je Brazilce pozvala, naj strnejo vrste. Foto: Ricardo Moraes/Reuters

A kljub boju obeti (za zdaj) niso spodbudni. Višji brazilski zdravstveni uradnik, vodja oddelka za nadzor nalezljivih bolezni pri ministrstvu za zdravje Claudio Maierovitch, je tako posvaril, da se bo virus najverjetneje razširil v gosto naseljena območja, kot so São Paulo, Rio de Janeiro, Parana, Minas Gerais in Goias, kjer so v zadnjih letih že zabeležili izbruhe mrzlice denga.

Prirojene okvare pri novorojenčkih zbujajo skrb

Zadnje širjenje virusa, ki je od odkritja leta 1947 v večjem objakličsegu izbruhnil v Afriki, Aziji in Pacifiku, je najhuje prizadelo prav Brazilijo − od lanske pomladi, ko so ga zaznali v državi, se je po navedbah agencije AFP z ziko okužilo že 1,5 milijona ljudi.

Virus lahko povzroči gripi podobne simptome, ki vključujejo glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, vročino, pordelost oči in izpuščaj, običajno pa trajajo od dva do sedem dni. Večina ljudi si popolnoma opomore brez večjih zapletov, smrtnost zaradi te bolezni pa je redka, čeprav so v Braziliji v povezavi z ziko že potrdili tri smrtne žrtve.

Vendar pa virus velja za nevarnega, saj ga povezujejo z nevarnimi nevrološkimi obolenji pri novorojenčkih, rojenih okuženim materam. Eden od zapletov je Guillain-Barréjev sindrom, bolezen z ohlapnimi ohromitvami, ki se pričnejo v spodnjih udih in se postopoma vzpenjajo; druga okvara pa je mikrocefalija, prirojena napaka pri novorojenčkih, ki se rodijo z neobičajno majhno lobanjo, kar pa lahko povzroči možganske poškodbe in celo smrt.

Virus povezujejo z nevarnimi obolenji pri novorojenčkih, rojenih okuženim materam. Foto: Nacho Doce/Reuters

Čeprav povezava med virusom zika in zgoraj omenjenimi okvarami še ni neizpodbitno dokazana, se okvari v povezavi z ziko pojavljata tako pogosto, da to zbuja skrb. Po podatkih brazilskega ministrstva za zdravje je bilo letno povprečje primerov mikrocefalije pri novorojenčkih doslej 150, zdaj pa so v državi zgolj med oktobrom in februarjem zabeležili 462 primerov.

Oblasti številnih držav v regiji, kjer trenutno beležijo porast okužb, zato ženskam svetujejo, naj se do nadaljnjega izogibajo zanositvi, dokler ne bo dokončno potrjena povezava med ziko in mikrocefalijo ali Guillain-Barréjevim sindromom.

V iskanju zdravila in cepiva

Svetovna zdravstvena organizacija, ki je naraščanje prirojenih okvar, domnevno povezano z ziko, razglasila za globalno nevarnost za javno zdravje, ocenjuje, da bi lahko v vsega nekaj tednih z gotovostjo potrdili ali ovrgli povezavo med virusom ter mikrocefalijo ali Guillain- Barréjevim sindromom. Da okužba z virusom zika med nosečnostjo povzroča možganske okvare ploda, so sicer kot prvi na svetu dokazali slovenski raziskovalci.

Foto: Leonhard Foeger/Reuters

Precej več časa kot dokonča potrditev povezave med ziko in okvarami pri novorojenčkih pa bo po oceni WHO vzelo iskanje cepiva − prvi obsežnejši preizkusi se tako predvidoma ne bodo začeli prej kot v poldrugem letu. Cepivo proti ziki je po navedbah AFP sicer začelo razvijati okoli 15 podjetij ali skupin, trenutno pa največ obetata dve cepivi − eno razvija ameriški nacionalni zdravstveni institut, drugo pa indijsko farmacevtsko podjetje Bharat biotech.

Prijavi sovražni govor