Kongresniki z dopusta v stare spore

Ameriški poslanci so pred volitvami še bolj prepirljivi kot običajno.

Objavljeno
14. september 2016 18.56
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York

Ameriški kongresniki so se po avgustovskih počitnicah lotili dela v globoki senci volitev, a zato nič manj razburljivo. Po dveh tednih je na mizi veto Bele hiše, nova grožnja z ustavitvijo delovanja zvezne vlade, še vedno ni denarja za boj proti epidemiji virusa zika, najbolj konservativni del poslancev pa odstavlja vodjo davčnega urada.

Republikansko vodstvo spodnjega doma kongresa se je včeraj sestalo s podpredsedniškim kandidatom stranke, guvernerjem Indiane Mikom Penceom, in utrjevalo enotnost partije, ki jo razžira dvom o lastnem predsedniškem kandidatu Donaldu Trumpu. Hkrati je to bila priložnost za poudarjanje sicer redke neprevidne opazke iz ust Hillary Clinton. Demokratka je v petek, ko je zdravnica ugotovila, da ima pljučnico, namesto v posteljo odšla na srečanje s premožnimi Newyorčani in dejala, da bi »lahko polovico podpornikov Trumpa dalo v košaro pomilovanja vrednih. Rasisti, moški šovinisti, homofobi, ksenofobi, islamofobi ...«

Clintonova se je naslednji dan opravičila, čeprav le za količino »polovica Trumpovih volivcev«. Desnica pa se na vso moč trudi spodrsljaj povzdigniti na raven opazke Mitta Romneyja, republikanskega predsedniškega kandidata iz 2012, ki je neprevidno dejal, da je 47 odstotkov ljudi odvisnih od vlade, »ne plačujejo davka od dohodkov ... in zato moje delo ni skrb zanje«. Kar so mediji na levici razpihnili in je pripomoglo k njegovemu porazu. Predsednik spodnjega doma, republikanec Paul Ryan, ki tudi sam dolgo ni hotel javno podpreti Trumpa, ima sicer večje skrbi. Čez dva tedna bo zvezni vladi zmanjkalo denarja, brez podaljšanja začasnega financiranja pa se lahko znova ustavi njeno delo.

Kužna zika

V preteklosti je javnost krivdo za takšne zaplete naprtila desnici, česar si republikanci v volilnem letu, ko visi na nitki njihova večina v senatu, ne morejo privoščiti. Vodja republikanske senatne večine Mitch McConnell je v ponedeljek zvenel optimistično, ko je napovedal, da naj bi že ta teden dosegli potreben napredek za trimesečno podaljšanje financiranja do 9. decembra, vključno z dodatnimi sredstvi za boj proti širjenju virusa zika. To je postalo novo torišče kulturnega boja, saj hoče desnica v zameno zaustaviti denarno pomoč zdravstveni organizaciji Planned Parenthood, ker ta med drugim izvaja prekinitve nosečnosti.

Predsednik Barack Obama se je v ponedeljek v Beli hiši sestal z vodstvom kongresa in nato dejal, da upa na zmeren korak naprej vsaj pri temah, o katerih se strinjajo. A teh ni veliko, številni pomembni predlogi predsednika so obviseli v zraku. Desnica nasprotuje zaprtju ujetniškega taborišča Guantanamo, levica (in pod vplivom Trumpa vse večji del desnice) tihomorskemu trgovinskemu sporazumu (TPP), republikanci so ustavili imenovanje sodnika Merricka Garlanda, zato vrhovno sodišče že mesece deluje v okrnjeni sestavi osmih, namesto devetih članov.

Na drugi strani se Obama ne strinja z mnenjem večine v obeh domovih, da imajo družine žrtev v terorističnih napadih 11. septembra pravico do tožbe vlade Saudske Arabije, ker naj bi bila vpletena v napade. Zvezne oblasti se bojijo, da bi sprejetje takšnega zakona sprožilo odzive vlad po svetu, ki bi začele vlagati tožbe proti ameriškim uradnikom. Poleg tega so julija objavili doslej tajnih 28 strani kongresnega poročila o napadih, a te niso prinesle dokazov o povezavah med napadalci in oblastmi v Rijadu. Toda zakon je priljubljen na obeh polih, podpirata ga oba predsedniška kandidata, kongresno vodstvo pa je sporočilo, da bodo napovedani veto Bele hiše poskušali preglasiti z dvetretjinsko večino v obeh domovih.

Sitna Svoboda

V osrčju boja desnice proti Beli hiši je ultrakonservativna poslanska skupina Svoboda, ki je spodnesla že prejšnjega republikanskega predsednika spodnjega doma Johna Boehnerja, češ da je premalo odločno uveljavljal konservativne vrednote. Svobodnjakarji, še vedno jezni, ker je zvezna davčna uprava 2013 preiskovala morebitno politično dejavnost konservativnih neprofitnih organizacij, so napovedali, da bodo zahtevali odstavitev njenega vodje Johna Koskinena, čeprav ta v tistem času sploh ni vodil IRS. Zato trdijo, da je pri poročanju o sporni dejavnosti dacarjev zavajal kongres in je odgovoren za izginulo e-pošto, ki je niso mogli najti med kongresno preiskavo.

Obtožbe se zdijo izvite iz trte, saj so jih zavrnili tudi v senatu, v bran Koskinena je stopilo osem njegovih predhodnikov iz vrst republikancev in demokratov in opozorilo, da bi takšen poseg povzročil »resno dolgoročno škodo sistemu pobiranja davkov«. Toda trmasti del republikancev ne posluša takšnih argumentov, čeprav jih kolegi iz lastnih vrst prepričujejo, da bo celotna stranka v očeh volivcev videti neresna. Prvi poslanec Ryan, že tako ujet v težavno proračunsko usklajevanje, se tako sooča s podobnim pritiskom kot Boehner, kar kaže, da je desnica še vedno talka svojega najbolj skrajnega krila.