Afera Bulmastifi: očitki o domnevnih pritiskih na direktorico Vursa

Jutri začetek sojenja Sonji Bukovec zaradi domnevne zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.
Objavljeno
07. maj 2012 22.03
Iva Ropac, kronika
Iva Ropac, kronika
Ljubljana - Za jutri, sredo, 9. maja, je na ljubljanskem okrajnem sodišču za 11. uro napovedan začetek sojenja nekdanji državni sekretarki na kmetijskem ministrstvu Sonji Bukovec.

Očitki iz obtožnega predloga, ki ga je tožilstvo vložilo februarja lani, se nanašajo na domnevno zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic v postopku vračanja dveh bulmastifov njihovemu lastniku Saši Baričeviču.

Bukovčeva je kot državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano menda urgirala pri generalni direktorici Vurs Vidi Čadonič Špelič, da Baričeviču vrnejo psa Atlasa in Joy, ki so mu ju zasegli po napadu na Stanislava Megliča marca 2006.

Tako naj bi bila Bukovčeva, sicer družinska prijateljica Baričevičevih, neugotovljenega dne decembra 2008 poklicala Čadonič Špeličevo na mobilni telefon in jo spraševala, zakaj Vurs Baričeviču ne vrne psov, ki ju je okrajno sodišče januarja 2008 v obravnavanje odstopilo ljubljanskemu območnemu uradu Vursa.

Ob tem ji je menda zagrozila, da bo v primeru usmrtitve psov, ki jo je bil naložil pristojni veterinarski inšpektor, in v primeru, da bo Baričevič vložil odškodninsko tožbo, velikansko odškodnino plačal ne le Vurs, temveč tudi ona osebno in da bo morala zaradi tega prodati svojo veliko novo hišo.

S tem je prestopila meje svojih pravic, ki jih je imela kot državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu, saj ni bila upravičena posegati v vsebinsko odločitev Vurs kot organa v sestavi ministrstva, trdi tožilstvo, Bukovčeva pa je že po dogodku javno zanikala kakršno koli vpletenost v postopek vračanja psov Baričeviču in očitke o pritiskih.

Zagovornik Bukovčeve odvetnik Blaž Kovačič Mlinar meni, da dejanje, kot je opisano v obtožnem aktu, ne more biti grožnja v smislu zakonskega znaka očitanega kaznivega dejanja. Bukovčeva je Čadonič Špeličevo poklicala kot njena dolgoletna prijateljica in ne kot državna sekretarka, poleg tega ni grožnja, če nekoga opozarjaš na
možnost vložitve pravnih sredstev, meni odvetnik.

Tožilstvo predlaga, naj sodišče v postopku poleg Vide Čadonič Špelič kot priče zasliši še Andrejo Bizjak in Polono Cankar z Vursa ter nekdanjega ministra za kmetijstvo Milana Pogačnika.

Za kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic je v kazenskem zakoniku sicer zagrožena kazen z zaporom do enega leta.

Napad na Stanislava Megliča

Spomnimo, bulmastifi so pristali v vrhu zanimanja javnosti po napadu na Tržičana Stanislava Megliča. Ta se je 15. marca 2006 vračal iz službe do parkiranega avtomobila, ko je v Oražnovi ulici na ljubljanskem Viču upokojena zdravnica Zora Roter v avto spravila tri bulmastife. Ko je šla še po četrtega, so psi nenadoma planili iz
odprtega prtljažnika in napadli Megliča.

Napad so končali šele policijski streli: Knight je padel pod policijskimi kroglami, Joy, Atlasa in Atosa pa so poslali v zavetišče za živali na Gmajnice, kjer naj bi počakali na razplet o njihovi usodi. (Meglič je zoper takratno lastnico psov Roterjevo zaradi posledic pasjega napada, ki jih bo čutil vse življenje, vložil odškodninsko tožbo, pravda se je po njeni smrti nadaljevala proti Baričeviču, po njegovi smrti pa še vedno teče proti njegovim staršem kot dedičem.)

Pomladi 2007 so Atosa vrnili Baričeviču, za Atlasa in Joy pa se je začela papirnata vojna. Na Vursu so namreč izdali kar tri sklepe o humani usmrtitvi, a je lastnik vsakič uspel s pritožbo. V papirnati vojni je nazadnje slavil Baričevič, saj sta se tudi Atlas in Joy vrnila k njemu.

Odločitev drugostopenjskega organa, ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je bila torej v nasprotju z večkrat ponovljenimi in argumentiranimi ugotovitvami pristojnega Vursovega inšpektorja. Ob tem se ni dalo ustaviti govoric, da so bili uslužbenci Vursa pod velikimi pritiski, ker niso spremenili odločitve o usmrtitvi
obeh psov.

Kazenske ovadbe je tožilstvo najprej zavrglo

Obtožni predlog proti Sonji Bukovec je (bil) prvi obtožni akt tožilstva v razvpiti aferi Bulmastifi, ki je pred leti dodobra pretresla tudi politične vrste.

Očitki o pritiskih in domnevnih nepravilnostih v postopku vračanja psov lastniku pa so se kar vrstili, po smrti Saše Baričeviča, ki so ga 2. februarja 2010 njegovi trije bulmastifi pogrizli do smrti in so na dan prišli tudi sumi o spolni zlorabi psov, pa je afera dobila nadaljevanje.

(Bukovčeva je bila med prvimi na kraju tragedije, ko so Baričeviča raztrgali njegovi psi. Mnogim se je zdelo sporno, da se je znašla v zavarovanem območju na notranji strani policijskega traku.)

Veliko prahu je dvignila prvotna odločitev ljubljanskega okrožnega tožilstva, ki je v začetku novembra 2010 zavrglo kazenske ovadbe proti nekdanjemu ministru za kmetijstvo Milanu Pogačniku, njegovi takratni državni sekretarki Sonji Bukovec, direktorici veterinarske uprave (Vurs) Vidi Čadonič Špelič in pravnikoma na ministrstvu za kmetijstvo Tanji Hofman in Romanu Pečkaju ter drugim neznanim javnim uslužbencem ali funkcionarjem ministrstva ali Vursa.

S tožilstva so takrat sporočili, da so zavrgli kazensko ovadbo sektorja kriminalistične policije ljubljanske policijske uprave in ovadbo Komisije za preprečevanje korupcije, ker ni bil podan utemeljen sum, da so ovadeni storili kazniva dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic oziroma nevestnega dela v službi. A so »glede na
nekatera nova dejstva in podatke, ki so se pojavili v oddaji Pogledi Slovenije 16. decembra 2010« in ki tožilstvu menda ob zavrženju ovadb niso bili znani, zadevo znova vzeli iz predala.

Izkupiček dodatnih zaslišanj prič je obtožni predlog proti Bukovčevi, nato pa še proti kinologoma Alenki Černe in Rajku Rotnerju, sicer stricu nekdanje ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal, zaradi domnevnega
ponarejanja listin.

Več postopkov v aferi Bulmastifi

Černetova in Rotner sta domnevno ponaredila listine, ko sta tri mesece po napadu bulmastifov na Megliča v ljubljanskem zavetišču Gmajnice opravila izredni vzrejni pregled in enemu od psov izdala vzrejno dovolilnico za plemenjaka.

Ljubljansko okrajno sodišče ju je v skrajšanem postopku, ki ne predvideva glavne obravnave, obsodilo in jima izdalo sodbo o kaznovalnem nalogu, s katero jima je določilo pogojno zaporno kazen. A ker sta proti sodbi pravočasno ugovarjala njuna zagovornika, jo je sodišče razveljavilo, kinologa pa bosta morala svoje početje pojasnjevati na glavni obravnavi.

Tretji obtožni predlog v zadevi Bulmastifi je bil vložen zoper policista Aleša Conradija in Dušana Mikolčeviča. Tožilstvo jima očita nevestno delo v sluz(bi, ker naj bi zavestno preprečila, da bi preiskali, kaj se je tistega večera, ko je umrl Baričevič, dogajalo v njegovem stanovanju, saj da sta se po tragediji na Oražnovi ulici strinjala, da okoliščine, ki kažejo na sum mučenja živali in navzočnost neznane osebe, ne gredo v policijski zapisnik.

Sojenje poteka, nepravnomočni sodni epilog pa je pred časom s pogojno kaznijo dočakal le primer policijskega komandirja z Viča Franca Marolta, ki je brskal po policijskih mobilnikih in v njih iskal fotografijo Baričevičevega trupla z Oražnove.

Dragico Kotnik, začasno vodjo oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri vrhovnem državnem tožilstvu, so kriminalisti konec marca ovadili zaradi izdaje tajnih podatkov, saj naj bi bila medijem posredovala tožilski dokument, povezan z afero Baričevič.