Odziv na cepivo močnejši pri mlajših osebah
Pri nas hujših stranskih učinkov še ni bilo, v nekaterih drugih državah preiskujejo nastanke krvih strdkov po cepljenju.
Odpri galerijo
Do 7. marca je bilo s tem cepivom v Sloveniji cepljenih 23.734 oseb. FOTO: Dado Ruvic/Reuters
V Sloveniji se je cepljenje oseb starih od 18–64 let, s cepivom AstraZenece, s katerim zdaj cepijo tudi učitelje, začelo v drugem tednu februarja.
Do 7. marca je bilo z enim odmerkom tega cepiva cepljenih 23.734 ljudi, skupno pa je bilo Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ) prijavljenih 292 stranskih učinkov, od tega so poročali o 967 težavah. Največ od njih, kar 523 je bilo splošnih težav in sprememb na mestu aplikacije, 210 je bilo neželenih učinkov na živčevje, 78 na mišično-skeletni sistem in vezivno tkivo.
Do vključno 7. marca niso na NIJZ prejeli nobene prijave po cepljenju s cepivom proti covidu-19 AstraZenece, ki bi vsebovala resne neželene učinke/dogodke, kot so jih na primer opažali v Avstriji in drugod po Evropi.
»Simptomi, o katerih poročajo velenjski učitelji, so posledica vnetne reakcije po cepljenju, ki kaže na učinkovito aktivacijo imunskega sistema (t. i. reaktogenost: https://www.nature.com/articles/s41541-019-0132-6). Zaznali so jih že med kliničnim vrednotenjem cepiva in ne veljajo za nepričakovan zaplet po cepljenju. Ne pojavljajo se pri vseh vakciniranih. Še zlasti so pogosti pri mlajših ljudeh, katerih imunski sistem dobro deluje. Lahko so izrazitejši po drugem, poživitvenem odmerku. To velja tudi za obe cepivi na osnovi informacijske RNA.
Seveda so simptomi neprijetni, a so prehodne narave – izzvenijo po približno enem dnevu. Ne gre iz muhe delati slona, način poročanja nekaterih medijev o velenjskem dogodku ni produktiven.
Učinke vsakega zdravila (tudi cepiv) spremljajo ves čas – tudi po odobritvi njegove uporabe. Takšen nadzor je ključen za zagotavljanje varnosti zdravil. Omogoča namreč identifikacijo morebitnih neželenih učinkov, ki so tako redki, da jih ne zaznajo med kliničnim vrednotenjem tudi na več (deset)tisoč prostovoljcih. Trenutno ni nobenih dokazov, da bi katerokoli od cepiv proti covidu-19 povzročilo resen neželeni učinek. Evropska agencija za zdravila podrobno analizira vsak primer potencialnega neželenega učinka. Pogostost pojavljanja krvnih strdkov pri cepljenih je enaka kot v siceršnji populaciji; za zdaj nič ne kaže na vzročno povezavo.«
»Več cepiv za covid-19 je precej reaktogenih, kar pomeni, da sprožijo relativno močno reakcijo od nekaj ur do dneva ali dveh po injiciranju. To je reakcija telesa, ki mobilizira celice imunskega sistema, da zagotovi dobro zaščito. Odziv je precej močnejši pri mlajših kot pri starejših ljudeh. Večje število močnejših reakcij pri cepljenju se je pojavilo zaradi odločitve, da se s cepivom AZ cepijo samo mlajši od 65 let, čeprav je veliko evropskih držav, kot so Francija, Nemčija, Švedska, Italija, odpravilo to omejitev in čas bi bil, da to stori tudi Slovenija. Dodatno je k temu prispevala odločitev, da se cepi ljudi v vzgoji in izobraževanju neselektivno, ne glede na starost, zato se cepijo tudi mladi, ki so manj ogroženi, vendar imajo v povprečju močnejšo reakcijo na cepljenje.
Najbrž bi bilo treba javnost bolje pripraviti na višjo reaktogenost cepiv, kar se lahko odraža v vročini in drugih neprijetnih pojavih, vendar ti izginejo po dnevu ali dveh v nasprotju z okužbo z virusom, ki ima lahko precej hujše in dolgotrajne posledice.
Močna reakcija lahko nastane tudi ob cepivu Pfizer/Biontech in drugih vektorskih cepivih, res pa je reakcija odvisna od posameznega organizma. Treba je še enkrat poudariti, da dva odmerka omogočata polno zaščito in da se je treba tega držati.«
Zaradi pojava krvnih strdkov po cepljenju je ustavljeno cepljenje s cepivom AZ v več državah. Najprej so začasno ustavili cepljenje z določeno serijo tega cepiva v Avstriji, razlog je bila smrt 49-letne medicinske sestre in razvoj pljučne embolije pri 35-letnici po cepljenju s tem cepivom. Za prekinitev cepljenja z isto serijo cepiva, ki šteje milijon odmerkov in so jo prejeli v 17 evropskih državah, so se kasneje odločili tudi v Estoniji, Latviji, Litvi in Luksemburgu, v Italiji pa so se (zaradi podobnih primerov) odločili za prekinitev z drugo serijo istega cepiva. Slovenija ni bila med prejemniki teh serij cepiva. Na Danskem in Norveškem so preventivno začasno ustavili cepljenje s tem cepivom ne glede na serijo, dokler se ne raziščejo trombembolični dogodki v časovni povezavi s cepljenjem.
Iz Evropske agencije za zdravila (Ema) so sporočili, da trenutno ne kaže, da bi bili smrtonosni krvni strdki posledica cepljenja, ki pri tem cepivu sicer tudi niso navedeni kot neželeni učinki. Stališče odbora za varnost zdravil PRAC (Pharmacovigilance Risk Assessment Committee) je, da koristi cepiva še naprej prevladajo nad tveganji in se lahko cepivo uporablja še naprej, medtem ko ocena primerov trombemboličnih dogodkov še poteka. PRAC že pregleduje vse primere trombemboličnih dogodkov in drugih stanj, povezanih s krvnimi strdki, o katerih so poročali po cepljenju s cepivom covid-19 AstraZenece.
Število trombemboličnih dogodkov pri cepljenih osebah ni večje od števila, opaženega v splošni populaciji. Do 10. marca 2021 so pri skoraj petih milijonih oseb, cepljenih s cepivom covid-19 AstraZenece v EU, poročali o 30 primerih trombemboličnih dogodkov.
Iz Svetovne zdravstvene organizacije so danes sporočili, da za prekinitev uporabe cepiva proti covidu-19 podjetja AstraZeneca ni razlogov.
Omenjeno cepivo je sestavljeno iz drugega virusa (iz družine adenovirusov), ki je bil spremenjen tako, da vsebuje gen za izdelavo proteina bodice virusa sars-cov-2. Cepivo samo ne vsebuje koronavirusa in ne more povzročiti covida-19.
Najpogostejši neželeni učinki cepiva proti covidu-19 AstraZenece so običajno blagi ali zmerni in se izboljšajo v nekaj dneh po cepljenju, poročajo uradne institucije.
Na JAZPM so pojasnili, da lahko cepivo prepove le Ema, saj gre za centraliziran postopek, posamezne države pa lahko dajo cepivo na čakanje, če se tako odločijo. Pri nas se cepljenje za zdaj nadaljuje, bodo pa strokovnjaki podrobno spremljali situacijo. Prav danes je bil na to temo sklican sestanek posvetovalne skupine za cepljenje na NIJZ. Na podlagi vseh do zdaj zbranih podatkov so njeni člani sklenili, da zaenkrat ni razlogov za prekinitev cepljenja s katerimkoli cepivom proti covid-19 v Sloveniji.
V AstraZeneci so administracijo predsednika Joeja Bidna zaprosili, naj ameriške odmerke posodi Evropski uniji, kjer ima družba težave pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti. Britansko-švedsko podjetje namerava v prvem četrtletju leta EU dobaviti le dve tretjini dogovorjenih odmerkov. Ameriška administracija je za zdaj zavrnila prošnjo, še poroča NYT, ki se sklicuje na vire v ameriški vladi.
STA
Do 7. marca je bilo z enim odmerkom tega cepiva cepljenih 23.734 ljudi, skupno pa je bilo Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ) prijavljenih 292 stranskih učinkov, od tega so poročali o 967 težavah. Največ od njih, kar 523 je bilo splošnih težav in sprememb na mestu aplikacije, 210 je bilo neželenih učinkov na živčevje, 78 na mišično-skeletni sistem in vezivno tkivo.
Do vključno 7. marca niso na NIJZ prejeli nobene prijave po cepljenju s cepivom proti covidu-19 AstraZenece, ki bi vsebovala resne neželene učinke/dogodke, kot so jih na primer opažali v Avstriji in drugod po Evropi.
Tomaž Bratkovič. FOTO: B. Gumilar
Neprijetni simptomi so prehodne narave
izr. prof.dr. Tomaž Bratkovič, Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani:»Simptomi, o katerih poročajo velenjski učitelji, so posledica vnetne reakcije po cepljenju, ki kaže na učinkovito aktivacijo imunskega sistema (t. i. reaktogenost: https://www.nature.com/articles/s41541-019-0132-6). Zaznali so jih že med kliničnim vrednotenjem cepiva in ne veljajo za nepričakovan zaplet po cepljenju. Ne pojavljajo se pri vseh vakciniranih. Še zlasti so pogosti pri mlajših ljudeh, katerih imunski sistem dobro deluje. Lahko so izrazitejši po drugem, poživitvenem odmerku. To velja tudi za obe cepivi na osnovi informacijske RNA.
Seveda so simptomi neprijetni, a so prehodne narave – izzvenijo po približno enem dnevu. Ne gre iz muhe delati slona, način poročanja nekaterih medijev o velenjskem dogodku ni produktiven.
Učinke vsakega zdravila (tudi cepiv) spremljajo ves čas – tudi po odobritvi njegove uporabe. Takšen nadzor je ključen za zagotavljanje varnosti zdravil. Omogoča namreč identifikacijo morebitnih neželenih učinkov, ki so tako redki, da jih ne zaznajo med kliničnim vrednotenjem tudi na več (deset)tisoč prostovoljcih. Trenutno ni nobenih dokazov, da bi katerokoli od cepiv proti covidu-19 povzročilo resen neželeni učinek. Evropska agencija za zdravila podrobno analizira vsak primer potencialnega neželenega učinka. Pogostost pojavljanja krvnih strdkov pri cepljenih je enaka kot v siceršnji populaciji; za zdaj nič ne kaže na vzročno povezavo.«
Roman Jerala FOTO: Dejan Javornik/Slovenske novice
Močnejša reakcija pri mlajših
prof. dr. Roman Jerala, Kemijski inštitut»Več cepiv za covid-19 je precej reaktogenih, kar pomeni, da sprožijo relativno močno reakcijo od nekaj ur do dneva ali dveh po injiciranju. To je reakcija telesa, ki mobilizira celice imunskega sistema, da zagotovi dobro zaščito. Odziv je precej močnejši pri mlajših kot pri starejših ljudeh. Večje število močnejših reakcij pri cepljenju se je pojavilo zaradi odločitve, da se s cepivom AZ cepijo samo mlajši od 65 let, čeprav je veliko evropskih držav, kot so Francija, Nemčija, Švedska, Italija, odpravilo to omejitev in čas bi bil, da to stori tudi Slovenija. Dodatno je k temu prispevala odločitev, da se cepi ljudi v vzgoji in izobraževanju neselektivno, ne glede na starost, zato se cepijo tudi mladi, ki so manj ogroženi, vendar imajo v povprečju močnejšo reakcijo na cepljenje.
Najbrž bi bilo treba javnost bolje pripraviti na višjo reaktogenost cepiv, kar se lahko odraža v vročini in drugih neprijetnih pojavih, vendar ti izginejo po dnevu ali dveh v nasprotju z okužbo z virusom, ki ima lahko precej hujše in dolgotrajne posledice.
Močna reakcija lahko nastane tudi ob cepivu Pfizer/Biontech in drugih vektorskih cepivih, res pa je reakcija odvisna od posameznega organizma. Treba je še enkrat poudariti, da dva odmerka omogočata polno zaščito in da se je treba tega držati.«
Začasno ustavljeno cepljenje v več državah
Zaradi pojava krvnih strdkov po cepljenju je ustavljeno cepljenje s cepivom AZ v več državah. Najprej so začasno ustavili cepljenje z določeno serijo tega cepiva v Avstriji, razlog je bila smrt 49-letne medicinske sestre in razvoj pljučne embolije pri 35-letnici po cepljenju s tem cepivom. Za prekinitev cepljenja z isto serijo cepiva, ki šteje milijon odmerkov in so jo prejeli v 17 evropskih državah, so se kasneje odločili tudi v Estoniji, Latviji, Litvi in Luksemburgu, v Italiji pa so se (zaradi podobnih primerov) odločili za prekinitev z drugo serijo istega cepiva. Slovenija ni bila med prejemniki teh serij cepiva. Na Danskem in Norveškem so preventivno začasno ustavili cepljenje s tem cepivom ne glede na serijo, dokler se ne raziščejo trombembolični dogodki v časovni povezavi s cepljenjem.
Iz Evropske agencije za zdravila (Ema) so sporočili, da trenutno ne kaže, da bi bili smrtonosni krvni strdki posledica cepljenja, ki pri tem cepivu sicer tudi niso navedeni kot neželeni učinki. Stališče odbora za varnost zdravil PRAC (Pharmacovigilance Risk Assessment Committee) je, da koristi cepiva še naprej prevladajo nad tveganji in se lahko cepivo uporablja še naprej, medtem ko ocena primerov trombemboličnih dogodkov še poteka. PRAC že pregleduje vse primere trombemboličnih dogodkov in drugih stanj, povezanih s krvnimi strdki, o katerih so poročali po cepljenju s cepivom covid-19 AstraZenece.
Število trombemboličnih dogodkov pri cepljenih osebah ni večje od števila, opaženega v splošni populaciji. Do 10. marca 2021 so pri skoraj petih milijonih oseb, cepljenih s cepivom covid-19 AstraZenece v EU, poročali o 30 primerih trombemboličnih dogodkov.
Iz Svetovne zdravstvene organizacije so danes sporočili, da za prekinitev uporabe cepiva proti covidu-19 podjetja AstraZeneca ni razlogov.
Več o cepivu
Omenjeno cepivo je sestavljeno iz drugega virusa (iz družine adenovirusov), ki je bil spremenjen tako, da vsebuje gen za izdelavo proteina bodice virusa sars-cov-2. Cepivo samo ne vsebuje koronavirusa in ne more povzročiti covida-19.
Najpogostejši neželeni učinki cepiva proti covidu-19 AstraZenece so običajno blagi ali zmerni in se izboljšajo v nekaj dneh po cepljenju, poročajo uradne institucije.
Bo cepljenje ustavljeno tudi pri nas?
Na JAZPM so pojasnili, da lahko cepivo prepove le Ema, saj gre za centraliziran postopek, posamezne države pa lahko dajo cepivo na čakanje, če se tako odločijo. Pri nas se cepljenje za zdaj nadaljuje, bodo pa strokovnjaki podrobno spremljali situacijo. Prav danes je bil na to temo sklican sestanek posvetovalne skupine za cepljenje na NIJZ. Na podlagi vseh do zdaj zbranih podatkov so njeni člani sklenili, da zaenkrat ni razlogov za prekinitev cepljenja s katerimkoli cepivom proti covid-19 v Sloveniji.
Američani nočejo posoditi cepiva Evropi
V farmacevtskih tovarnah v ZDA je pripravljenih več deset milijonov odmerkov cepiva britansko-švedske farmacevtske družbe AstraZeneca, ki čakajo na rezultate kliničnih testov, medtem ko ga v državah, ki so to cepivo že odobrile, primanjkuje, poroča ameriški časnik New York Times.V AstraZeneci so administracijo predsednika Joeja Bidna zaprosili, naj ameriške odmerke posodi Evropski uniji, kjer ima družba težave pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti. Britansko-švedsko podjetje namerava v prvem četrtletju leta EU dobaviti le dve tretjini dogovorjenih odmerkov. Ameriška administracija je za zdaj zavrnila prošnjo, še poroča NYT, ki se sklicuje na vire v ameriški vladi.
STA
