Prvi mož Googlove UI svari mlade pred zatonom poklicev, ki jih bo nadomestila UI

Svet nezadržno drvi v prihodnost, ki jo čedalje bolj odločilno oblikuje umetna inteligenca (UI). Umetna inteligenca že danes korenito spreminja industrijo in napoveduje globoke, skoraj tektonske premike na trgu dela. Prav na to je pred kratkim opozoril Demis Hassabis, izvršni direktor raziskovalnega laboratorija Google DeepMind, ki stoji za nekaterimi najodmevnejšimi dosežki na področju UI, vključno z naprednim modelom Gemini.

Hassabis ocenjuje, da bo umetna inteligenca v prihodnjih petih do desetih letih ukinila ali pa vsaj močno spremenila številna obstoječa delovna mesta. A kot je poudaril, to ne pomeni zgolj izgube, temveč prinaša tudi priložnost za nastanek novih, pogosto bolj dragocenih in nedvomno bolj zanimivih zaposlitev.

Generacija alfa mora postati mojster UI

Iz Google DeepMinda, kjer ekipa intenzivno razvija tudi umetno splošno inteligenco (AGI) – obliko UI, ki naj bi dosegla človeško raven razmišljanja in bi lahko bila po Hassabisovih napovedih z nedavne Googlove razvojne konference I/O oddaljena manj kot desetletje –, prihajajo odločna sporočila za mlade. Hassabis še zlasti poziva generacijo alfa, naj se čim prej poglobijo v svet umetne inteligence.

»Kakor je internet oblikoval milenijce in pametni telefoni generacijo Z, tako generativna umetna inteligenca zaznamuje generacijo alfa,« je slikovito ponazoril v pogovoru za tehnološki podkast Hard Fork. Najstnikom svetuje, naj postanejo pravi mojstri UI oziroma, kot se je izrazil, nindže najnovejših tehnologij. Razumevanje delovanja in možnosti uporabe orodij UI jim bo namreč prineslo prednost, ne glede na to, kako se bo tehnologija razvijala naprej.

Hassabis najstnikom svetuje, naj postanejo pravi mojstri UI oziroma, kot se je izrazil, nindže najnovejših tehnologij. FOTO: Stock-Asso/Shutterstock

Hassabis še poudarja, da zgolj tehnična spretnost ne bo zadostovala. Nujni so trdni temelji v znanosti, tehnologiji, inženirstvu in matematiki (STEM) s poudarkom na kodiranju, a enako pomembne postajajo tudi tako imenovane metaveščine – ustvarjalnost, prilagodljivost, kritično mišljenje in odpornost. »Sposobnost, da se naučimo, kako se učiti, je ključna,« je poudaril in študente spodbudil, naj čas na univerzi izkoristijo tudi za boljše spoznavanje sebe in lastnih učnih procesov.

»Osnove osvojite s formalnim izobraževanjem,« je še svetoval Hassabis, »v prostem času pa eksperimentirajte, da boste ob diplomi resnično na tekočem z najnovejšimi dognanji.«

Kjer človek (za zdaj) še ohranja prednost

Čeprav umetna inteligenca nezadržno prodira na različna področja, nekatere raziskave kažejo, da človek v določenih nalogah še vedno nedvomno ohranja prednost. Kot ugotavlja nova študija poslovne šole Univerze Yale, ki jo je vodil profesor James Choi in o kateri so poročali pri Yale SOM, je umetna inteligenca manj učinkovita od ljudi pri izterjavi dolgov. Analiza kar 22 milijonov primerov izterjave na Kitajskem med aprilom 2021 in decembrom 2022 je razkrila, da so klicni sistemi UI v prvih 30 dneh zamude zbrali devet odstotkov manj poplačil kot njihovi človeški kolegi.

Koning poudarja, da odgovornost za spodbujanje vključujoče rabe umetne inteligence nosijo predvsem vodstveni kadri. FOTO: Shutterstock

Čeprav se je ta razlika sčasoma zmanjšala, je bila tudi po letu dni umetna inteligenca še vedno pet odstotkov manj uspešna. Zanimivo je, da so dolžniki pogosteje prelomili obljube o poplačilu, če so jih dali stroju. Kot pojasnjuje Choi, prav »zavedanje, da na drugi strani ni človeka, temveč stroj«, vpliva na večjo pripravljenost ljudi, da ne izpolnijo dogovorjenega. To nakazuje, da bodo vloge, ki zahtevajo empatijo, zahtevnejše oblike prepričevanja in sposobnost vplivanja na sogovornika, še dolgo ostale v domeni človeka.

Podobno sliko kaže tudi študija svetovalnega podjetja PeopleTec o zmožnostih UI na področju programiranja za svobodne podjetnike, o kateri je pisal The Register. Raziskovalca David Noever in Forrest McKee sta ugotovila, da trenutni veliki jezikovni modeli, kot sta claude 3.5 haiku in GPT-4o-mini, sicer lahko opravijo precejšen delež nalog – claude je dosegel skoraj 79-odstotno uspešnost, GPT-4o-mini pa skoraj 77-odstotno – a še vedno zaostajajo za človeškimi programerji, ki bi po ocenah avtorjev uspešno rešili več kot 95 odstotkov izzivov. Kljub temu Noever, glavni znanstvenik pri PeopleTecu, meni, da je dan, ko bo UI lahko v celoti nadomestila programerje na tem področju, verjetno zelo blizu – morda nas loči le nekaj mesecev. 

Raziskovalca David Noever in Forrest McKee sta ugotovila, da trenutni veliki jezikovni modeli, kot sta claude 3.5 haiku in GPT-4o-mini, sicer lahko opravijo precejšen delež nalog – claude je dosegel skoraj 79-odstotno uspešnost, GPT-4o-mini pa skoraj 77-odstotno –, a še vedno zaostajajo za človeškimi programerji, ki bi po ocenah avtorjev uspešno rešili več kot 95 odstotkov izzivov. FOTO: Science Photo Library/AFP

Že zdaj pa se, kot opaža, umetna inteligenca uporablja v celotnem procesu: od generiranja zahtev za delo do priprave rešitev in celo ocenjevanja končnih izdelkov.

Neenakomeren vpliv tehnološkega vala

Hiter tehnološki napredek pa odpira tudi vprašanja o družbenih neenakostih. V poročilu, ki sta ga pripravili Mednarodna organizacija dela Združenih narodov (ILO) in poljski Nacionalni raziskovalni inštitut (NASK), strokovnjaki opozarjajo, da so delovna mesta, ki jih tradicionalno zasedajo ženske, skoraj trikrat bolj izpostavljena avtomatizaciji z umetno inteligenco kot moška.

Kot navaja Fortune, naj bi bilo v državah z visokimi dohodki tveganju avtomatizacije z UI izpostavljenih približno 9,6 odstotka delovnih mest žensk, medtem ko pri moških ta delež znaša 3,5 odstotka. Med najbolj izpostavljenimi so pisarniške in administrativne službe, kjer je, denimo, v ZDA med letoma 2000 in 2019 delež zaposlenih žensk znašal od 93 do 97 odstotkov.

Strokovnjaki opozarjajo, da so delovna mesta, ki jih tradicionalno zasedajo ženske, skoraj trikrat bolj izpostavljena avtomatizaciji z umetno inteligenco kot moška. FOTO: Somkid Thongdee/Shutterstock

V poročilu sicer ni zagotovo napovedana popolna ukinitev teh delovnih mest, temveč prej njihovo dopolnjevanje z orodji UI, tako imenovana augmentacija. Vendar pa Rembrand Koning, profesor s priznane Harvard Business School, v svojih raziskavah izpostavlja še eno pomembno vrzel: ženske v povprečju za kar 25 odstotkov manj uporabljajo orodja umetne inteligence kot moški.

Med možnimi razlogi navaja večjo zadržanost zaradi etičnih pomislekov pa tudi strah pred družbenim obsojanjem ali dvomi o lastnih sposobnostih ob uporabi teh tehnologij. Zato Koning poudarja, da odgovornost za spodbujanje vključujoče rabe umetne inteligence nosijo predvsem vodstveni kadri. Ti bi morali v podjetjih postaviti jasna pričakovanja in zagotoviti ustrezne vire ter podporo za uporabo te tehnologije vsem zaposlenim.

Prilagoditev je edina stalnica

Sporočilo strokovnjakov z različnih področij je torej nedvoumno: umetna inteligenca ni več zgolj znanstvena fantastika ali oddaljena prihodnost, temveč sedanjost, ki od vseh nas zahteva takojšnje ukrepanje in nenehno prilagajanje. Za generacijo alfa, pa tudi za vse ostale, ki soustvarjamo današnji trg dela, bo ključno vseživljenjsko učenje, razvijanje tako naprednih tehničnih znanj kot tudi tistih mehkih, človeških veščin, ki jih stroji (še) ne morejo posnemati.