Video: Kdo so mladi, ki bodo kmalu prevzeli vse ključne vloge v naši družbi

Sanjal je o tem, da bi postal kuhar, vendar se mu želja ni uresničila takoj, saj starši njegove odločitve za poklic kuharja niso podpirali. Vztrajali so pri splošni izobrazbi in pri tem, da opravi študij in se izšola za nekaj bolj »resnega«. Matej je doštudiral in nekaj časa vztrajal v svojem poklicu, a čez čas se je vrnil v kuhinjo. Zdaj dela kot kuhar in je v svojem poklicu zelo zadovoljen.

Izbira poklica je ena najpomembnejših odločitev v življenju, zato ni presenetljivo, da o njej mladi začnejo razmišljati že zelo zgodaj. Že v zgodnjem otroštvu se srečujejo z različnimi poklici in se radi pogovarjajo o njih, jih preigravajo v svojih igrah in se pretvarjajo, da so postali frizerke, učitelji, kuharji in vrtnarji. Iz preprostih iger se začnejo porajati prve želje, kaj bi želeli postati. Pri tem imajo izjemno pomembno vlogo starši, učitelji in šolski svetovalci – prav oni so tisti, ki mlade lahko usmerjajo, jim pomagajo raziskovati interese in jih spodbujajo, da si zastavijo cilje in iščejo prave poti do njih.

Škofjeloška regija je gospodarsko močno razvita in se ponaša z razvejeno mrežo izobraževalnih ustanov, ki vzgajajo kakovosten in med delodajalci zelo iskan kader. Podjetja v Škofji Loki in širši okolici, kjer prevladujejo lesnopredelovalna, kovinarska in elektroindustrija, se zavedajo, kako ključno je, da mladostniki dobijo kakovostne informacije o možnostih izobraževanja in zaposlitve. Povpraševanje po tehničnih poklicih v tej regiji je zelo veliko, prav tako pa narašča tudi zanimanje mladih zanje. Pomembno vlogo pri tem igra Šolski center Škofja Loka, ki se s številnimi dejavnostmi povezuje z osnovnimi šolami, učenci, starši in gospodarstvom, da bi jim predstavil bogat svet poklicev in možnosti karierne rasti.

Tehnični in strokovni poklici so pri nas vedno bolj iskani. FOTO: Voranc Vogel

Za kakovostno, dostopno in aktualno poklicno in strokovno izobraževanje na nacionalni ravni skrbi Center za poklicno izobraževanje (CPI) kot osrednja razvojna nacionalna institucija. Njihovo poslanstvo je krepitev ugleda tovrstnega izobraževanja, spodbujanje odličnosti in tesno sodelovanje z gospodarstvom. S tem mladim ne zagotavljajo le znanja, temveč tudi konkretne priložnosti za uspešno poklicno pot.

Kako pomembno je, da se šole in podjetja povezujejo in skupaj ustvarjajo okolje, v katerem mladi najdejo svoje mesto, dokazujejo povezave in rezultati, ki jih pišejo na Šolskem centru Škofja Loka in v Osnovni šoli Ivana Groharja.

Šola, ki mladim odpira vrata v prihodnost

Dr. Martin Pivk, direktor Šolskega centra Škofja Loka: »Mladi, ki jih danes izobražujemo, bodo čez nekaj let delavci in tudi vodstveni kader, ki bo prevzemal vse ključne vloge v naši družbi.« FOTO: Voranc Vogel

Šolski center Škofja Loka si že vrsto let prizadeva osnovnošolcem približati različne poklice in možnosti sodelovanja z gospodarstvom. V okviru teh prizadevanj izvajajo številne dejavnosti, ki vključujejo tako tehniške dneve za osnovnošolce kot tudi izobraževanja učiteljev tehničnega pouka in svetovalnih delavcev, ki mladim pomagajo pri odločanju za nadaljnje šolanje. Na tehniških dnevih, ki jih izvajajo vse šolsko leto, se marsikateri osnovnošolec prvič sreča s tehničnimi poklici.

Posebno pozornost v Šolskem centru namenjajo povezovanju z gospodarstvom. »Na dnevih odprtih vrat, ki jih izvajamo skupaj z delodajalci, osnovnošolci spoznajo, kako so določeni poklici videti v praksi. Na srečo se mladi vedno bolj zanimajo za tehnične poklice, ker v teh panogah vidijo svojo prihodnost in možnost kariernega razvoja,« pojasnjuje direktor Šolskega centra dr. Martin Pivk. Povezovanje s podjetji je pri tem ključnega pomena – trenutno sodelujejo že z več kot 400 podjetji in obrtniki, pri katerih dijaki opravljajo praktično usposabljanje z delom v okviru poklicnih in strokovnih programov.

V želji po še tesnejšem sodelovanju so oblikovali konzorcij podjetij, ki si želijo več kot zgolj osnovnega sodelovanja s šolo. »Vsako leto za prihodnje dijake organiziramo predstavitev podjetij in letos se je odzvalo kar 80 podjetij. Na dogodku poleg predstavitev posameznih podjetij omogočajo tudi dogovore za opravljanje praktičnega usposabljanja z delom, kadrovske štipendije in ne nazadnje tudi za ogled podjetij. Prireditev je vsako leto bolj obiskana in za prihodnje leto načrtujemo sodelovanje z vsemi okoliškimi osnovnimi šolami. Učenci si bodo lahko od blizu pogledali, kaj posamezna podjetja ponujajo.«

Odlično sodelovanje s podjetji je vzor tudi drugim. »Trenutno se v Šolskem centru izobražuje 15 mentorjev iz različnih podjetij, ki bodo potem vključeni v delo z mladimi,« navaja Pivk in poudarja pomen neposrednega stika z materiali, delovnimi stroji in pripravo na posamezne faze dela. »Večina teh poklicev je povezana s spretnostmi, ki jih mladi s teorijo ne pridobijo. Delovne izkušnje so nujne za dobro opravljanje poklica.«

»Ko gledam podelitve, mi je kar malo nerodno«

Dijaki in osnovnošolci so si lahko maja ogledali razstavo izdelkov dijakov in študentov strojništva in lesarstva Šolskega centra Škofja Loka, ki je bila na ogled v škofjeloškem Sokolskem domu. FOTO: Voranc Vogel

A tehnične spretnosti niso vse. V Šolskem centru že vrsto let spodbujajo tudi razvoj mehkih veščin, kot so podjetnost, komunikacija in inovativnost. Dijaki sodelujejo v podjetniških krožkih in tekmujejo na številnih strokovnih tekmovanjih. »Zelo smo veseli, da smo letos in lani zasedli prvo mesto in bo naše šolsko podjetje Slovenijo zastopalo na evropskem tekmovanju v Atenah. Lani smo s svojim podjetjem Slovenijo zastopali na Siciliji. Ko gledam podelitve, mi je kar malo nerodno, ko poberemo toliko nagrad, saj bi jih privoščil tudi drugim šolam. Nagrade so namreč zelo dobra spodbuda za nadaljnje delo,« dodaja Pivk.

Prepričan je, da je sodelovanje šolstva in gospodarstva temelj uspešnega poklicnega in strokovnega izobraževanja v Sloveniji. »Iz izkušenj lahko povem, da je sodelovanje šolstva in gospodarstva ključna pot v poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki prinaša uspeh pri izobraževanju in pri vključevanju mladih v realno okolje – ne nazadnje je to bistvo poklicnega in strokovnega izobraževanja. Je pa res, da za takšno povezovanje porabimo zelo veliko energije, vendar smo potem nagrajeni z zelo velikimi uspehi naših dijakov. Gospodarstvo od šolstva po eni strani veliko pričakuje, po drugi strani ponuja velike prednosti šolam. Od nas, šolnikov, je odvisno, ali bomo znali te sinergije tudi izkoristiti. Kot že pregovor pravi – z roko v roki lahko dosežemo večje uspehe in mladim ponudimo res kakovostno izobraževanje, ki jim bo koristilo v življenju.«

»Od njih je odvisno, ali bo naša družba družba uspeha in blaginje«

V Sokolskem domu je bilo med različnimi lesnimi in strojnimi izdelki videti tudi čudovit rdeč traktor, ki ga je restavriral eden od dijakov Šolskega centra Škofja Loka. FOTO: Voranc Vogel

In prav v mladih vidi Pivk ključ do prihodnosti: »Mladi, ki jih danes izobražujemo, bodo čez nekaj let delavci in tudi vodstveni kader, ki bo prevzemal vse ključne vloge v naši družbi. Od njih je odvisno, kakšna bo naša družba – ali bo to družba uspeha in blaginje ali pa se bodo morali še bolj potruditi, da bodo sploh preživeli. Mladi so tisti, ki bodo poskrbeli za vse. Mi smo že odpisani, saj smo svoje že opravili. Lahko jim le pomagamo na tej poti.«

S kolažem do poklicne izbire: pri kateri dejavnosti se ti ustavi čas?

Judita Slabe, psihologinja šolske svetovalne službe na Osnovni šoli Ivana Groharja v Škofji Loki: »Hodite po svetu z odprtimi očmi in ušesi in kjer vidite nekaj zanimivega, vprašajte po poklicu in kakšna je pot do njega.« FOTO: Voranc Vogel

Učenci se s poklici srečujejo že od malega – ko gredo k zdravniku, frizerju, v vrtec, na izlet, kamor koli. V nižjih razredih pri pouku obravnavajo poklice in jih pri angleščini že poimenujejo. V zadnji triadi pa si morajo odgovoriti na vprašanje, kaj si želijo postati v življenju in kaj bo njihova življenjska pot. Tukaj se izkaže pomoč šolske svetovalne službe.

»Z delavnicami in raznimi dejavnostmi jim pomagam poiskati odgovore na vprašanja o njihovih interesih, njihovem načinu življenja, kaj si želijo, kaj je tisto, kar bodo z veseljem delali. Pomagam jim ozavestiti, da gredo na pot odraslosti in se bo treba preživeti in biti samostojen. V ta namen uporabljamo tudi aplikacijo Kam in kako Zavoda za zaposlovanje, ki je namenjena iskanju pravega poklica zase. V devetem razredu na predstavitve povabimo srednje šole, organiziramo karierne dneve, učenci pa naredijo tudi svoj 'vision board', nekakšen kolaž iz različnih revij, ki ponazarja, kako si mladi predstavljajo svoje življenje. Imajo namreč veliko informacij, ki so vse razumske, otrok pa mora tudi začutiti, kaj bi rad postal, pri kateri dejavnosti se mu čas ustavi in od tod naprej potem lahko raziskuje svojo poklicno pot,« je povedala psihologinja Judita Slabe iz šolske svetovalne službe na Osnovni šoli Ivana Groharja v Škofji Loki.

Izdelki, ki jih v okviru šolskega dela izdelajo dijaki in študenti Šolskega centra Škofja Loka, so last učencev. FOTO: Voranc Vogel

Za lažjo izbiro srednje šole je pomemben tudi stik s podjetji, zato njihovi sedmošolci na celodnevnem obisku podjetja Marmor Hotavlje v živo spoznajo vse ravni zaposlitve. Predstavijo jim trg dela, da si tudi tako ustvarijo neko sliko. V osmem razredu gredo za ves dan v LTH Unitech, kjer vidijo in poskusijo, kako potekajo preprosta in bolj zahtevna dela. Na srednjih šolah organizirajo dejavnosti, kot je 'Postani dijak za en dan' in različne dneve odprtih vrat. Tudi slovenska vojska je na njihovi šoli že predstavljala svoje možnosti zaposlovanja, ki so za bolj športne fante zelo privlačne. »Učencem poleg tega pomagamo z vsemi informacijami glede vpisnega postopka in vseh aktivnosti, ki bodo pripomogle k uspešnemu vpisu,« je povedala psihologinja, ki opaža, da podjetja že nekaj let razmišljajo zelo strateško, si pa želi, da bi bila še bolj odprta.

Otroci morajo videti, slišati, čutiti, kako potekajo procesi

Ker je gospodarski sektor že pred leti zaznal pomanjkanje delovne sile, so k sodelovanju povabili tudi osnovne šole, kar se je izkazalo za zelo dragocen korak. »Šolsko okolje je eno, nekaj čisto drugega pa je proizvodnja. Otroci morajo videti, slišati, čutiti, kako potekajo procesi, in vsaj poskusiti nekaj tudi sami narediti. Takrat si odgovorijo na vprašanje, ali bodo razmišljali v tej smeri ali pa gotovo ne,« pojasnjuje Judita Slabe. Na OŠ Ivana Groharja tudi Šolski center Škofja Loka predstavlja svoje poklicne in strokovne programe. Za učence je še posebej zanimivo, ko center razstavlja maturitetne izdelke.

Čeprav je vedno najboljše, če se otrokovi interesi in potrebe na trgu dela prekrivajo, pa psihologinja poudarja, da je naš šolski sistem izredno prehoden in daje ogromno možnosti. »Tudi če začneš s triletno šolo, lahko prideš zelo, zelo visoko. Moj nasvet za vse je, naj hodijo po svetu z odprtimi očmi in ušesi, in kjer vidijo nekaj zanimivega, naj vprašajo po poklicu in kakšna je pot do njega. Odprtost in ohranjanje stika s seboj, ko veš, kaj te veseli – to je tista pot, ki te bo peljala naprej,« poudarja Slabe.

Interes za gimnazije rahlo pada, več interesa za štiriletne in triletne programe

Poklicno in strokovno izobraževanje se mora hitro odzivati na stalne spremembe v družbi in gospodarstvu. FOTO: Voranc Vogel

Starši imajo veliko vlogo pri otrokovih odločitvah. Nekateri starši se trudijo in želijo otrokom predstaviti realno sliko in jim dajejo veliko spodbud. Mnenje staršev je po besedah Judite Slabe res zelo dragoceno, svetuje jim, naj si za mlade vzamejo kakšno popoldne, pogledajo vse aplikacije in preverijo trg dela.

Kot opaža, interes mladih za gimnazije rahlo pada, nekoliko povečuje pa se interes za štiriletne in triletne programe, saj največ zaposlujejo mlade s poklicnimi šolami četrte in pete stopnje izobrazbe.

Marsikdo, ki si za začetek izbere neki konkreten poklic, pa se potem vseeno odloči še za študijsko pot. Največ učencev z njihove osnovne šole nadaljuje izobraževanje na gimnazijah in v tehniških šolah v Škofji Loki. Zelo iskani so vsi programi Šolskega centra. Veliko jih gre tudi v Kranj, nekaj pa v Ljubljano.

»Vesela sem, da se jih nekaj odloča tudi za zdravstvene poklice, ki jih tako primanjkuje. Vpisujejo se v medijsko šolo, pa tudi na gostinsko, nekaj jih odhaja na predšolsko vzgojo in na frizersko. Zelo sem vesela tudi mladih, ki si želijo delati na domači kmetiji,« je naštela Judita Slabe in nam zaupala zgodbo njihovega učenca z začetka članka.

Gospodarstvo kot aktivni soustvarjalci poti mladih

Mag. Matjaž Čemažar, predsednik uprave Domel Holding: »Poklicno in strokovno izobraževanje v Sloveniji, zlasti v škofjeloški regiji, je na zelo visokem nivoju.«  FOTO: Voranc Vogel

Zavedanje o pomembnosti zgodnjega spodbujanja zanimanja za tehnične poklice ni prisotno le v šolskih ustanovah, temveč tudi v podjetjih, ki se aktivno vključujejo v razvoj kadrov prihodnosti. Med njimi je tudi podjetje Domel, kjer že dolgo vlagajo v znanje in motivacijo mladih.

»V podjetju Domel se zelo zavedamo, da je prihodnost na znanju mladih, zato gradimo močno štipendijsko shemo. Vsako leto podelimo od 20 do 25 štipendij,« pravi mag. Matjaž Čemažar, predsednik uprave Domel Holdinga. Poudarja, da je ključno mlade navduševati za naravoslovne poklice že v osnovni šoli. Tako sodelujejo z Osnovno šolo Železniki, kjer pri razširjenem programu pomagajo pri izvedbi tehniških izbirnih predmetov – z vsebino, materiali in osnovnimi sredstvi, da učenci spoznajo tehniško naravnane vsebine tudi v praksi.

V podjetju vedno iščejo profile s področja strojništva in mehatronike – orodjarje, informatike, strojne tehnike in elektrotehnike, a tudi gimnazijce, tako strokovnih kot splošnih smeri. Vse te profile vključujejo v štipendijsko shemo in jim ponujajo priložnosti za razvoj. Čemažar meni, da je izredno pomembno, da mlade že zgodaj navdušijo za naravoslovne vede in jim predstavijo konkretne možnosti, ki jih lahko kot globalno podjetje ponudi Domel.

Prihodnost nepredvidljiva, poklici prihodnosti pa še ne popolnoma določeni

V podjetju Domel vedno iščejo profile s področja strojništva in mehatronike – orodjarje, informatike, strojne tehnike in elektrotehnike, a tudi gimnazijce, tako s strokovnih kot splošnih smeri. FOTO: Voranc Vogel

Zaposleni so po njegovih besedah »srebrnina podjetja«, zato v Domelu veliko pozornosti namenjajo stalnemu pritoku znanja. Mladi, ki jih srečujejo, so radovedni, ambiciozni in željni strokovnega razvoja – podjetje jim zato ponuja dovolj izzivov in možnosti za rast. Hkrati se zavedajo, da je prihodnost nepredvidljiva, poklici prihodnosti pa še ne popolnoma določeni. Zato v podjetju v strateške usmeritve že vključujejo razmisleke o novih tehnologijah.

Čemažar ocenjuje, da je poklicno in strokovno izobraževanje v Sloveniji, zlasti v škofjeloški regiji, na zelo visoki ravni. S Šolskim centrom Škofja Loka in njihovim Medpodjetniškim centrom Domel tesno sodeluje tudi pri nadgradnji znanja zaposlenih. »Na tej poti jim radi pomagamo, zato razvijamo programe izobraževanja ob delu. Želimo si več še bolj usmerjenih programov, kjer bi se zaposleni lahko dodatno usposabljali za specifične vsebine,« pravi in izpostavi področja, kot so informatika, avtomatizacija, robotizacija in umetna inteligenca.

Prepričan je, da bodo nove tehnologije temeljito preoblikovale podjetja, mladi pa bodo v tem procesu odigrali ključno vlogo. Naravoslovni poklici tako zanje niso le zaposlitvena varnost, temveč tudi izjemna priložnost za osebni in karierni razvoj.

V Sloveniji je zelo veliko možnosti za poklicno in strokovno izobraževanje. FOTO: Voranc Vogel

Kakovostno poklicno in strokovno izobraževanje postaja temelj uspešnega razvoja družbe, saj gospodarstvo potrebuje ljudi z znanjem, praktičnimi izkušnjami in sposobnostjo prilagajanja. Prav pot je v povezovanju šol in podjetij. Spodbujanje poklicnega in strokovnega izobraževanja in vlaganje v kompetence prihodnosti niso le naložbe v mlade, temveč tudi ključ do konkurenčnega gospodarstva.

Naročnik oglasne vsebine je Center za poklicno izobraževanje (CPI)