Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila

#multikulturnost

Vredno branja
Oktobrska izjava nemške kanclerke Angele Merkel, da je projekt multikulturnosti v Nemčiji »spodletel, popolnoma spodletel«, je, seveda pričakovano, močno odjeknila po večini evropskih držav. Odmevi na trenutek resnice, ki jim, razumljivo, še kar ni videti konca, so tako odklonilni kot pritrdilni, predvsem pa so sprožili obilo nelagodja. Na konservativnejši strani političnega spektra zato, ker naj bi to spoznanje prišlo pozno, v marsičem prepozno, češ da kulturni relativizem, ki je drugo ime za multikulturnost, že dolgo ogroža same temelje »evropske identitete« oziroma identiteto posameznih nacij/nacionalnih kultur. Na drugi strani ideološko-političnega pola pa zvečine v smislu ogorčenja, kako je lahko nekdo tako politično nekorekten, da oznanja smrt tako politično korektne ideje, kot je ideja multikulturnosti. V njej gre vendar, kot zatrjuje retorika multikulturnosti, za prepoznanje enakopravnosti etnično, versko, kulturno, jezikovno drugega in drugačnega, za odprtost, dialog, toleranco in tako naprej.Multikulturnost ima v večini večjih evropskih držav seveda nekoliko ali celo precej drugačne oziroma bistveno otipljivejše - socialne, ekonomske, demografske, notranjepolitične - dimenzije kot denimo, vsaj za zdaj, v Sloveniji. Tu se multikulti po večini manifestira v obliki kulturne eksotike, za katero se, iz radovednosti in vljudnosti, tu pa tam zanima zainteresirana publika. Ali jo celo, iz varne razdalje, navdušeno sprejema. Ko gre za konkretnejše projekte, kot so denimo džamije z minareti, ki bi prekrili pogled na ljubljanski grad, alpske vršace ali trboveljski dimnik, pa je retorike multikulturnosti praviloma konec. Drug in drugačen da, dokler je oddaljen estetski objekt in dokler ne potrka na vrata domačije. Vprašanje je torej, ali in kako aktualna debata o »koncu multikulturnosti«, predvsem v Nemčiji, gospodarskem motorju Evrope in, posredno, tudi Slovenije, ter, ne nazadnje, v državi, ki je v novejši dobi usodno vplivala na potek svetovne zgodovine, vpliva na slovensko razumevanja multikulturnosti. Seveda če ta ni le akademski koncept ali lepodušniška retorika, temveč povsem konkretna, celo pragmatična dilema, s katero se bo v prihodnjih letih, najbrž pa desetletjih gotovo morala soočati in soočiti tudi - po večini še zmeraj - slovenska monokulturna družba.