Tiskane izdaje
Ljubljana – Odškodninska tožba Stanislava Megliča, ki so ga pred leti hudo pogrizli pobesneli bulmastifi, proti lastnikom (in njihovim dedičem) psov je v ponovljenem sojenju na tehtnici že pri peti sodnici. Ker poravnava spet ni bila uspešna, se je včeraj pravdni postopek začel znova.
Sodni mlini so aprila lani po več letih le prišli do sklepa, a z njim niso bili zadovoljni ne Meglič ne toženi. Pooblaščenec oškodovanca, odvetnik Franci Matoz, in odvetniška družba Zakonjšek, ki zastopa tožence, sta višjim sodnikom poslala pritožbo. Ti so delno razveljavili prvostopenjsko sodbo in okrožnemu sodišču naročili, naj znova odloči glede premoženjske škode oziroma materialnih stroškov (v delu zahtevka za nego in pomoč ter izgubo dohodka), v celoti pa so razveljavili dosojeno rento.
Sodnica Vesna Ponikvar je nasprotni strani pozvala, naj v poravnavnem naroku poskušajo najti skupni jezik, a so to bile zgolj neuslišane želje. Ker je vsak vztrajal na svojem bregu, se je sojenje začelo znova. So se pa vsaj strinjali, da ne bodo ponovno zasliševali prič in izvedencev, temveč bodo v tem postopku samo prebrali, kaj so povedali na prejšnjih narokih.
Razmesarjena roka
Meglič je glede zahtevanega denarnega obliža zaradi tuje nege in pomoči pojasnil, da je po napadu psov tri tedne preživel v bolnišnici, potem pa imel še 12 tednov povsem imobilizirano desno roko. »Kirurg je dal jasna navodila, da se roka ne sme premikati, mora biti v točno določenem položaju, saj bi v nasprotnem primeru lahko poškodovali še to, kar jim je uspelo iz povsem razcefrane roke rešiti,« je bil jasen.
Nadaljeval je, da je potem sledila kompresijska obveza, zdravljenje v zdravilišču, najhuje pa je bilo prve štiri mesece po napadu. Ves ta čas ga je v glavnem žena hranila, skrbela je za njegovo osebno higieno, ga masirala in s kremami mazala vrsto ran po vsem telesu, ga oblačila in skrbela za vsakodnevne potrebe. »Mesec in pol po operaciji mi je iz roke tekel gnoj, vsak dan so bile potrebne limfne drenaže. Desna roka je bila povsem raztrgana, poškodovan sem bil po celem telesu. Po vseh teh letih se je gibljivost roke precej popravila, moči pa še vedno nimam. Prav zato pomoč potrebujem še danes,« je na kratko povzel Meglič.
Ko je beseda nanesla na intimnejše težave zaradi poškodb, je na predlog oškodovančeve pooblaščenke Urške Krebelj iz Odvetniške družbe Matoz sodnica sklenila, da bo v tem delu sojenje zaprla za javnost. Odločila je tudi, da bo izvedenko ekonomske stroke in izvedenca medicinske stroke zaprosila za dopolnitev njunih mnenj, narok pa je preložila na začetek julija.
Štirje bulmastifi so Megliča napadli 15. marca 2006 na Oražnovi ulici na ljubljanskem Viču, ko se je peš vračal domov iz službe. Šel je mimo vozila, v katerega je Zora Roter malo prej spravila svoje tri bulmastife, ko pa je odšla po četrtega in odprla prtljažnik, so živali planile na Megliča.
Trije umrli, pet sodnic
V tožbi, ki jo je Meglič vložil oktobra 2006, sta se sprva znašla Roterjeva in njen partner dr. Saša Baričevič, po smrti Roterjeve 2008. se je pravda nadaljevala proti Baričeviču, ki je kot dedič Roterjeve postal tudi lastnik oziroma imetnik psov. Potem ko so Baričeviča njegovi trije bulmastifi 2. februarja 2010 pogrizli do smrti, se je pravda nadaljevala proti njegovima dedičema, staršema Mariji Šeme in Jožetu Baričeviču, a ker je tudi zadnji umrl februarja lani, se postopek nadaljuje proti njegovim dedičem (zapuščinski postopek je končan, a še ne pravnomočno) in Mariji Šeme Baričevič.
Okrožno sodišče je Megliču od zahtevanih 112.669 evrov za nepremoženjsko škodo z delno sodbo marca 2012 prisodilo 86.000 evrov z obrestmi, aprila lani pa mu je za premoženjsko škodo določilo 14.026 evrov z zakonitimi zamudnimi obrestmi in 348 evrov mesečne rente. Meglič s tožbo zahteva 40.002 evra (povrnitev kilometrine za prevoze na zdravniške preglede, parkirnine in stroške javnega prevoza, zdravljenje v toplicah, uničeno obleko, stroške za nego, izgubo zaslužka oziroma razliko v plači) ter 463 evrov mesečne rente. Medtem ko je višje sodišče januarja odškodnino za nepremoženjsko škodo potrdilo, je sodbo glede premoženjske škode, kot omenjeno, delno razveljavilo.
Primer se tako vleče kot jara kača; od dogodka pred osmimi leti so umrli trije toženci, na primeru pa se je zvrstilo pet sodnic. Dve sta se izločili zaradi poznanstva z Baričevičem, tretjo sodnico, ki je odločila najprej o temelju in šele nato o odškodnini za nepremoženjsko škodo, so aprila 2012 dodelili na delo na ministrstvo za pravosodje, zato je primer prevzela četrta sodnica, v ponovljenem sojenju pa že peta.
Stranske epizode afere
Razvpita afera, ki je pred leti dodobra pretresla tudi politične vrste, je imela nekaj stranskih epizod na sodišču. Obtožni predlog proti nekdanji državni sekretarki na kmetijskem ministrstvu Sonji Bukovec zaradi domnevne zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic v postopku vračanja dveh bulmastifov Saši Baričeviču je tožilstvo med sojenjem umaknilo, kinologa Alenko Černe in Rajka Rotnerja (strica nekdanje ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal) pa je posadilo na zatožno klop zaradi domnevne ponareditve listine, ker sta tri mesece po napadu bulmastifov na Megliča v ljubljanskem zavetišču Gmajnice opravila izredni vzrejni pregled in enemu od psov izdala vzrejno dovolilnico za plemenjaka. Ker je Rotner medtem umrl, je postopek tekel le zoper Černetovo in na koncu jo je okrajno sodišče oprostilo, ker ni našlo niti najmanjšega dokaza, da je ponaredila vzrejno listino.
O sodbi še odloča višje sodišče, prav tako še ni pravnomočna oprostilna sodba Dušanu Mikolčeviču in Alešu Conradiju. Vodji ogleda in dežurnemu na OKC je tožilka Dragica Kotnik z oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri vrhovnem tožilstvu očitala, da sta zavestno preprečila, da bi preiskali, kaj se je tistega večera, ko je umrl Baričevič, dogajalo v njegovem stanovanju, ker sta se menda po tragediji na Oražnovi ulici strinjala, da okoliščine, ki kažejo na sum mučenja živali in navzočnost neznane osebe, ne gredo v policijski zapisnik.
Pravnomočni sodni epilog (pogojno obsodbo) je dobil le postopek proti policijskemu komandirju z Viča Francu Maroltu, ki je brskal po mobilnem telefonu policistke in v njem iskal fotografijo Baričevičevega trupla, ki je zakrožila po spletu. V predkazenskem postopku in posledično v suspenzu pa se je znašla tudi tožilka Kotnikova. Preiskava, ki zoper njo poteka zaradi izdaje tajnih podatkov in zlorabe osebnih podatkov, ker da je medijem posredovala tožilski dokument, povezan z afero Baričevič, je v sklepni fazi.
