Tiskane izdaje
»Dokazali ste, da na koncu zmagajo ljudje, ki se borijo za demokracijo. Čestitam vam /.../ ste simbol svobode in demokracije,« je burmanski opozicijski voditeljici ter Nobelovi nagrajenki za mir in dobitnici prestižne nagrade Saharov Aung San Su Kji povedal predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz.
Demokratična voditeljica, ki je zaradi zavzemanja za demokracijo 15 let svojega življenja preživela v hišnem priporu, opozarja, da Burmo, kljub reformam zadnjih let, čaka še dolga pot do svobode. »Prijatelji so tisti, ki verjamejo vate dovolj, da ti želijo pomagati pri tem, kar poskušaš doseči /.../ Upam, da boste naši prijatelji,« je 23 let po podelitvi nagrade Saharov povedala evropskemu parlamentu.
Štiriindvajseta najbolj poseljena država na svetu, ki ji je vojaška hunta vladala vse od leta 1962, je kot uradni prehod v demokracijo razglasila prve volitve po 20 letih, na katerih je zmagala vojski naklonjena Stranka unije za solidarnost in razvoj. Aung San Su Kji so iz hišnega pripora izpustili šest dni pozneje.
Oseminšestdesetletna opozicijska voditeljica je tretji otrok medicinske sestre Daw Kji in generala Aung Sana, ki ga zaradi njegove vloge med in po drugi svetovni vojni v Burmi slavijo kot narodnega heroja. Šolala se je v Burmi in Indiji, leta 1964 pa je na angleški univerzi Oxford vpisala študij filozofije, političnih ved in ekonomije. V študentskih letih je spoznala Michaela Arisa, s katerim je se je poročila leta 1972. Imela sta dva sinova Alexandra in Kima, a je usoda Aung San Su Kji kmalu pripeljala nazaj v Burmo.
Proti hunti in za demokracijo
V domovino se je rodila leta 1988, da bi skrbela za svojo umirajočo mati. Medtem ko se je soočala z osebno tragedijo, je vse bolj tonila v usodo burmanskega naroda. Na ulicah je vrelo, ljudje so s protesti zahtevali spremembe. Država je ostro obračunala z protestniki - umrlo je več tisoč ljudi, na deset tisoče so jih strpali v zapore. Aung San Su Kji se je na nasilje odzvala z javnim pozivom k demokratični vladi in skupaj s svojimi privrženci ustanovila Nacionalno ligo za demokracijo (NLD). Na pogrebu svoje mater je obljubila, da bo nadaljevala z delom svojih staršev in stala ob strani burmanskemu narodu vse do zadnjega diha.
Vojaška hunta, ki je leta 1989 Burmo preimenovala v Mjanmar, vzpona nove politične zvezde ni le brezbrižno opazovala. Aung San Su Kji so julija istega leta prvič strpali v hišni pripor.
Vojaška vlada je zaradi mednarodnega pritiska leta 1990 za kratek čas klonila in dopustila prve večstrankarske volitve, na katerih so volivci stranki NLD dodelili kar 392 od 485 mest v parlamentu. Čeprav je vojaška hunta rezultate preprosto spregledala, sta Aung San Su Kji in njena stranka NLD dobili nov zagon. Zganila se je tudi mednarodna skupnost, ki se je na stran izvoljene demokratične voditeljice trdno postavila tudi s prestižno nagrado Saharova in Nobelovo nagrado za mir.
Na prvem mestu burmansko ljudstvo
Leta 1995 so jo po šestih letih izpustili iz hišnega pripora, a pod ostrimi pogoji. Oblasti so jo večkrat opomnile, da sme zapustiti državo, a te možnosti ni nikoli izkoristila. Zavedala se je namreč, da se v svojo domovino ne bi smela nikoli več vrniti. Za burmansko ljudstvo se je odločila tudi leta 1999, ko njen mož Michael Aris ležal na smrtni postelji. Zaradi raka je umrl 27. marca istega leta, ne da bi se poslovila.
Septembra 2000 so jo zaradi večkratnih poskusov, da bi se udeležila političnih srečanj zunaj prestolnice, znova zaprli v hišni pripor. Ko so jo med letoma 2002 in 2003 za krajši čas izpustili na svobodo, je nadaljevala s svojim bojem, potovala po državi in z govori privabljala večtisočglavo množico.
Po napadu na njen konvoj 30. maja 2003 so jo znova omejili na njen dom, a pod veliko strožjimi pogoji kot prejšnja leta. Oblast jo poskuša povsem odrezati od sveta - brez telefona, brez pošte in brez obiskov.
Nazadnje so jo iz pripora izpustili novembra 2010, le šest dni po koncu prvih splošnih volitev. Medtem ko je zmago slavila z vojsko tesno povezana Stranka unije za solidarnost in razvoj, je opozicija opozarjala na številne goljufije.
Aung San Su Kji so dve leti pozneje na vmesnih volitvah izvolili v parlament. Čeprav je burmanski predsednik Thein Sein julija letos sporočil, da bodo do konca leta osvobodili vse politične zapornike, Su Kji opozarja, da Burmo na poti do demokracije čakajo še številne ovire. Glavna med njimi je ustava, ki prepoveduje predsedniško kandidaturo vsakomur, katerega svojci so tuji državljani. Oba sinova Aung San Su Kji sta Britanca. »Prosim, izkoristite svojo svobodo za spodbujanje naše,« mednarodno skupnost poziva ženska, ki je postala simbol boja za demokracijo in svobodo.
