Tiskane izdaje
Ameriški predsednik Barack Obama je lani stal pred kongresom, samozavesten po prepričljivi zmagi na predsedniških volitvah, in z visokoletečimi ambicijami pozival, da je čas za dejanja.
Leto kasneje, ko so vmes v kongresu potonili vsi predlogi in pozivi, so Američani v tradicionalnem govoru o razmerah v državi slišali napoved realista, pozive k bolj enakopravni družbi in napoved, da bo Bela hiša obšla kongres, kjer bo lahko.
Zadnje leto je bilo ponovno zaznamovano s politično razdvojenostjo, ki je ohromila delovanje zvezne države, ljudi pa še bolj odvrnila od politike. Tako kongres kot predsednik se soočata z nizko podporo, toda Obamu zmanjkuje časa za ustvarjanje trajnejše predsedniške zapuščine.
Zato je tokrat najbolj odločno doslej napovedal uporabo neposrednih predsedniških ukazov. »Amerika ne miruje, tudi jaz ne bom. Kadarkoli in kjerkoli bom lahko ukrepal brez nove zakonodaje in omogočil nove priložnosti ameriškim družinam, bom to tudi naredil,« je sporočil kongresu in Američanom.
Prihodnji meseci so verjetno njegova zadnja priložnost, da povrne zaupanje Američanov, najde zmagovalno gospodarsko usmeritev in uresniči katerega od njegovih ciljev, o katerih govori že vrsto let. Osrednji del govora je namenil gospodarstvu, ustvarjanju delovnih mest in ukrepom za zmanjševanje razlik med ravnimi in najbolj premožnimi. »Tistim na vrhu še nikoli ni šlo bolje. Toda povprečne plače se skoraj niso premaknile, neenakost se je poglobila, možnosti za skok z dna proti vrhu je vse manj,« je opozoril.
Obamacare ostaja
Prvi predsednikov ukrep bo dvig minimalne plače za pogodbene delavce zvezne vlade, hkrati je kongres pozval, naj stori enako. »Sedanja zvezna minimalna plača je za okoli dvajset odstotkov nižja, kot je bila takrat, ko je tukaj stal Ronald Reagan. Dajte Ameriki povišico,« je nagovoril kongresnike. In požel vnet aplavz predvsem demokratskega dela kongresnikov.
Enega najbolj burnih odzivov je prinesel njegov poziv, da si ženske zaslužijo enako plačilo za enako delo, saj »ko uspeva ženskam, uspeva Ameriki«.
Med nujnimi ukrepi je spet pozval k davčni reformi, ki bi znižala davke podjetjem in spodbujala vračanje delovnih mest nazaj v ZDA, z novimi prihodki pa bi lažje obnavljali dotrajano infrastrukturo, vlagali v znanost, v obnovljive vire energije (»Podnebne spremembe so dejstvo,« je poudaril), programe predšolskega varstva in bolj učinkovito izobraževanje, napovedal je uvedbo novega pokojninskega varčevanja. »Kongres, dajte delovnim, odgovornim Američanom možnost,« je zbrane pozval, naj ponovno uvedejo podaljšanje nadomestil za ljudi, ki so dlje časa brez dela.
Spet je opozoril tudi na nujno reforme politike priseljevanja, pri čemer je pazil, da ni preveč pritiskal na desnico, ki ravno te dni bije notranji boj, kako in koliko odpreti vrata enajstim milijonom ljudi brez dokumentov, ki že živijo v ZDA. Skoraj zginil pa je njegov lanskoleten poziv, da je čas za reformo nadzora nad orožjem. Lansko strastno ponavljanje »Zdaj je čas!« so letos nadomestile skromne besede, da si bo prizadeval preprečiti nove tragedije.
Zato pa je kljub poraznemu začetku uvajanja reforme zdravstvenega zavarovanja samozavestno branil sprejete ukrepe. »Ne pričakujem, da bom republikanske prijatelje prepričal o koristnosti reforme. Če imate jasne načrte, kako jo izboljšati, jih pokažite. Toda ne imejmo spet 40 in več glasovanj proti zakonu, ki že pomaga milijonom Američanom,« je izzval nasprotno stran, klub temu, da ima reforma Obamacare precej nizko podporo v javnosti.
Iranski veto
Kljub temu, da predsedniki drugi mandat običajno posvetijo zunanji politiki, je ta v tokratnem nagovoru kongresa dobila precej skromen prostor. Obama je v skladu z razpoloženjem ameriške javnosti napovedal odmik od urejanja sveta z vojaško silo, zato je po lastnih besedah že omejil uporabo brezpilotnih letal.
Razkritje obsežnega obveščevalnega nadzora se je dotaknil le z enim stavkom, da ga bo reformiral, kongres pa je še enkrat pozval, naj mu omogočijo zaprtje taborišča Guantanamo. ZDA bodo delovale prek diplomatskih pritiskov, tako kot v primeru Sirije in Iraka, Obama pa je kongresnikom zabičal, da bo z vetom preprečil poskus zaostrovanja sankcij, dokler trajajo pogajanja o iranskem jedrskem programu.
Dobro uro dolg nagovor je spretno zaključil z zgodbo narednika Coryja Remsburgerja, ki ga je prvič srečal, še preden ga je na deseti odpravi v Afganistanu hudo poškodovala eksplozivna naprava ob cesti. Ob stoječih ovacijah celotne dvorane pogumnemu možu, je Obama ponovil njegove besede, ko je po mesecih kome in številnih operacijah le počasi okreval: »Nič vrednega v življenju ne pride zlahka.«
