Tiskane izdaje
Svet v letu 2012 si bomo zapomnili po mejnikih, ki so segli nad običajne politične dogodke, kot jih beleži svetovni tisk: mednje sodita vsaj tako imenovano odkritje »božjega delca« in fotografije z Marsa.
A tudi svetovna politična elita je bila deležna globalne pozornosti. K dvanajstim izbranim dogodkom leta bi veljalo prišteti vsaj še junijsko obsodbo nekdanjega egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka na doživljenjski zapor, majsko zmago Françoisa Hollanda v francoski predsedniški tekmi, pa Putinov trden oprijem na oblasti, imenovanje novega kitajskega vodstva s Xi Jinpingom na čelu z vzpon in padec Montijeve tehnične vlade na italijanskem političnem prizorišču ter nenazadnje 60. obletnico vladanja britanske kraljice Elizabete.
K tragedijam, ki so pretresli mednarodno javnost, bi lahko prišteli še potrese v Iranu in na severu Italije, pri Modeni, ki je terjal 20 smrtnih žrtev, na področju znanosti pa bi veljalo zabeležiti še odhod Liu Yang kot prve Kitajke v vesolje in Hubblov globoki pogled XDF, ki je razkril najglobje kotička vesolja, kar so jih kdaj koli posneli (5500 galaksij na zelo majhnem koščku neba).
1. Bitka za evro
Kriza v evrskem območju je v svojem tretjem letu minila v znamenju političnih in fiskalnih ukrepov, ki dajejo ob koncu leta priložnost za zmerno optimistične napovedi za prihodnost. K boljšim razmeram in razpoloženju je ključno pripomogla Evropska centralna banka s svojimi odločitvami v zadnjem letu dni: s tisoč milijardami posojil bankam, zgodovinskim znižanjem obresti na 0,75 odstotka in napovedjo, da je na trgih pripravljena kupiti neomejeno količino obveznic kriznih držav.
A reševanje dolžniške krize v Grčiji ne vzbuja pretiranega optimizma: tamkajšnje gospodarstvo se je v treh letih skrčilo za četrtino in skoraj tretjina prebivalcev že živi pod mejo revščine. Kot je v svojih pismih iz Grčije zapisal Delov poročevalec Boštjan Videmšek: grozita diktat mednarodne finančne elite in epidemija revščine.
2. Državljanska vojna v Siriji
Spopad v Siriji, ki ga je marca leta 2011 sprožila arabska pomlad, se je nadaljeval med stranko Baath in sirijsko osvobodilno vojsko.
Poskusi mirovnega posredovanja, tudi Kofija Anana kot posebnega odposlanca, so bili neuspešni. V spopadih je bilo do zdaj ubitih med 45.000 in 57.000 ljudi, od tega polovica civilistov.
Po oktobrskih podatkih je pogrešanih nadaljnjih 28.000 ljudi, medtem ko je po ocenah Združenih narodov v državi 1,2 milijona beguncev, na stotisoče ljudi pa je zbežalo v sosednje države. Kljub drugačnim napovedim je oblast predsednika Asada še vedno trdna, tudi zato, ker mu Moskva noče odtegniti podpore.
3. Usodni petek, trinajsti, za križarkoČeprav so nekateri mediji poročali, da je bil za križarko Costa Concordia usoden petek, trinajsti, je bil v resnici verjetno usoden njen malomarni kapitan. Potem ko je velikanka 13. januarja, četrt pred deseto uro zvečer, pri mirnem morju in oblačnem vremenu nasedla tik pred toskansko obalo od otoku Giglio, je namreč izdal ukaz, naj vsi zapustijo krov, šele čez eno uro. Evakuacija je nato trajala kar šest ur in vsi potniki niso bili evakuirani.
Šele čez čas so lahko ugotovili, da je bilo na krovu 3,229 potnikov in 1023 članov posadke; našli so 30 trupel, dve osebi pa sta zapisani kot pogrešani.
4. Pussy Riot
Po provokativnem nastopu 21. februarja v moskovski katedrali, v katerem je pet članic punkovske skupine Pussy Riot protestiralo proti podpori vodstva ruske pravoslavne cerkve Putinovi predvolilni kampanji, so tri članice zaprli in jih obtožili huliganstva.
Sojenje je bilo deležno velike mednarodne pozornosti, za usodo članic skupine so se zavzeli tudi znani svetovni glasbeniki Madonna, Sting in Yoko Ono.
Medtem ko je bila oktobra eni od obtoženk kazen spremenjena v pogojno, so ostali dve obroženki ločeno poslali na prestajanje dveletne zaporni kazni.
5. Evropsko nogometno prvenstvo v Ukrajini in na Poljskem
Španija je z rezultatom 4:1 premagala Italijo in s tem postala prvo moštvo v evropski nogometni zgodovini, ki je trikrat zapored zmagalo na treh velikih turnirjih (po Euru 2008 in Mundialu 2010).
Čeprav Slovenci na Euro2012 nismo imeli svoje reprezentance, smo med med 8. junijem in 1.julijem vneto spremljali dogajanje.
Nogometnih navdušencev sicer ni motil ukrajinski »sloves« na področju človekovih pravic in politično obarvan proces proti nekdanji premierki Juliji Timošenko.
6. Odkritje »božjega delca«
Ko so 4. julija letos znanstveniki v Cernu objavili, da so s poskusi v velikem hadronskem trkalniku odkrili delec, podoben Higgsovemu bozonu, zadnjemu neodkritemu delcu v standardnem modelu fizike, so se še za korak približali njegovemu odkritju.
7. Londonske olimpijske igre
Od 27. julija do 12. avgusta so v Londonu potekale poletne olimpijske igre. Med vrhunce iger spadata Usain Bolt, ki je obdržal naslov najhitrejšega človeka na svetu in plavalec Michael Phelps, ki je postal olimpijec z največ odličji - dvaindvajsetimi.
Slovenija je dobila 4 medalje: zlato judoistka Urška Žolnir, srebro metalec kladiva Primož Kozmus, bron pa strelec Rajmond Debevc ter dvojni enojec Iztok Čop in Luka Špik.
Velike medijske pozornosti so bile deležne tudi paraolimpijske igre, ki so se pričele takoj zatem. Slovenski dobitnik medalje je bil Darko Đurić.
8. Radovednica na Marsu
Pristanek Nasinega roverja Curiosity (Radovednica) v kraterju Gal ne Marsu je bilo 6. avgusta mogoče spremljati na spletu. Po njegovi zaslugi smo prvič videli izjemno razločne panoramske fotografije površine Marsa in vrsto drugih podatkov, ki jih rover še vedno pošilja z oddaljenega planeta. Med drugim je na Zemljo poslal dokaz o tem, da je bila nekoč na Marsu tekoča voda.
9. Skok iz vesolja
14. oktobra je ves svet v živo spremljal avanturo Felixa Baumgartnerja, ki se je z balonom, napolnjenim s helijem, najprej povzpel 38 kilometrov visoko in se nato pognal s padalom na zemljo. Med 10-minutnim skokom je prebil zvočni zid in dosegel hitrost 1342 km/h.
10. Orkan Sandy
26. oktobra je vzhodno obalo ZDA in dele Karibskega morja opustišil orkan Sandy. Samo v ZDA je bilo smrtnih žrtev 130, vseh žrtev je bilo 250. Škode je bilo za 65 milijard dolarjev.
Prizadel je tudi New York City: več deset tisoč meščanov je ostalo brez elektrike, svoja poškodovana ali neogrevana stanovanja je moralo zapustiti med 30.000 in 40.000 ljudi.
Po orkanu Katrini leta 2005 je bil to v ZDA najbolj smrtonosen orkan.
11. Še en mandat
Prvi torek v novembru, točneje 6. novembra je Barack Obama z 51% glasov premagal republikanskega kandidata Mitta Romneyja, in bil drugič izvoljen za ameriškega predsednika.
14. decembra je 20-letni Adam Peter Lanza v osnovni šoli Sandy Hook ustrelil 20 otrok in 6 učiteljev. Pred tem je ubil svojo mater, po streljanju v šoli pa je storil samomor takoj, ko so prispeli prvi reševalci.
Ta drugi najbolj smrtonosen strelski napad na šolo v ameriški zgodovini je šokiral svetovno javnost, v ZDA pa sprožil debato o pravici do nošnje orožja: medtem ko ena stran meni, da je treba za povečanje varnosti spremeniti liberalno politiko do nošnje orožja, druga stran trdi, da bi več varnosti v šolah lahko zagotovila samo prisotnost oboroženega osebja.
