Tiskane izdaje
Vse to in še veliko več je zaznamovalo slovensko športno leto 2014. Pod to letnico bomo sicer zapisali volitve za predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije, ki je po 23 letih športno zelo bogatega obdobja dobil novega predsednika.
Zimska uvertura
Januarsko zimsko ogrevanje za OI v Sočiju je bilo pestro, po težavnem začetku sezone in trenerski menjavi, je najboljša slovenska smučarka Tina Maze navdušila - zmagala je v smuku v Cortini d'Ampezzo. »Pinijev nasvet sprožil klik v glavi,« smo zapisali po zmagi 25. januarja.
Tudi skakalci niso zaostajali, v poletih na Kulmu je s prvo zmago v prejšnji zimi zablestel Peter Prevc, sledila je še moštvena zmaga v Zakopanah in nato konec meseca še zgodovinsko trojno zmagoslavje v Sapporu skupaj z Jernejem Damjanom in Robertom Kranjcem. »Končno utišal tudi trenerja Gorana Janusa,« je pisalo v Delu in »Peter Prevc rumeno majico vodilnega že ima«.
Slovenska zimska prizorišča so se medtem borila z milimi zimami, na Rogli so v megli in dežju pripravili tekmo paralelnega slaloma deskarjev na snegu - navdušil je Žan Košir z 2. mestom (»Žan je najboljši vzor, a najmanj zaželen tekmec«). Veliko ugibanja je bilo o tem, kaj bo z Zlato lisico, ki se je naposled spet preselila v Kranjsko Goro, a tudi tam ni pod streho spravila obeh preizkušenj. »Tina bi kot ena redkih glasovala za tekmo,« smo poročali s prizorišča.
Olimpijska pravljica
Končno smo dočakali začetek olimpijskih iger v Sočiju, ki so bile zlasti posebno doživetje za slovenske hokejiste, ki so prvič sodelovali na olimpijske turnirju, kapetan Tomaž Razingar je na slovesni otvoritvi ponosno nosil slovensko zastavo. »Kakšen je Soči? Prijazen in nasmejan!« je sporočil eden od naših dveh olimpijskih poročevalcev Siniša Uroševič.
Padla je prva kolajna, 9. februarja je rekordno osvajanje odličij odprl skakalec Peter Prevc, srebrn na tekmi na srednji napravi: »Kolajna se je Prevcu ves teden plazila v podzavesti«. Sledila je še druga kolajna, na veliki skakalnici je osvojil bron. »Ko je telo pripravljeno, moraš brzdati glavo,« je slovenski junak povedal v pogovoru po drugi kolajni.
Nadaljevalo se je 11. februarja, z dvema bronastima presenečenjema: najprej se je z odličjem v prostem šprintu nenadejano okitila smučarska tekačica Vesna Fabjan, le nekaj ur za tem pa še biatlonka Teja Gregorin v zasledovanju na 10 km. Da sta »Dami iz ozadja,« smo tisti dan zapisali v olimpijskem uvodniku.
Kakšno je bilo šele nadaljevanje, dan za tem. Vse tri kolajne so bile izjemna spodbuda za Tino Maze, ki je po srebrnem obodbju v Vancouvru le dosanjala tudi zlate čase. V smuku sta s Švicarko Dominique Gisin dosegli popolnoma enak čas in se družno veselili naslova olimpijskih prvakinj. To je bila tudi prva slovenska zlata kolajna na zimskih OI. »Najlepši dan kronala z olimpijskim zlatom,« je 12. februarja zapisal Vito Divac.
Vmes so navduševali tudi hokejisti, ki so se po zmagi nad Slovaško nato 18. februarja z Avstrijo pomerili na tekmi za četrtfinale. S 4:0 so severne sosede ugnali risi in poskrbeli za daleč največji uspeh slovenskega hokeja v zgodovini. »Kristan: Mala Slovenija v četrtfinalu? Recimo temu čudež! « Tisti dan je šel v zgodovino tudi s še eno zlato kolajno Tine Maze, ki je zmagala še v veleslalomu in povedala: »Biti najboljši ni vedno preprosto.«
Sledil pa je še izjemen zaključek: dve kolajni je priboril tudi deskar paralelnih disciplin Žan Košir, v veleslalomu je osvojil bron in napovedal, da ga »v slalomu bron ne bo več zadovoljil«. Rečeno, storjeno, v finalu pa se mu je za las izmaknilo tudi zlato in tako ostalo cilj za naslednje OI: »V športu ni nič dokončnega, dokler si aktiven«.
Poolimpijske naloge
Po olimpijski noriji pa zime še ni bilo konec, Peter Prevc je v Planici lovil skupno zmago v svetovnem pokalu, naposled le čestital Kamilu Stochu za skupno zmago in si »z veseljem oprtal težji nahrbtnik.« Tudi Tina Maze in Žan Košir sta bila prav tako v igri za kristalne lovorike, a prav tako ostala brez njih.
Slovenska hokejska reprezentanca je izpolnila tudi drugi cilj sezone in se na SP skupine B v Južni Koreji vrnila med elito: »Živčna vojna vendarle s srečnim slovenskim koncem«.
S snega in ledu v telovadnice, na morje ...
Ko se je zaključila serija zimskih športnikov, so na plano le prišli tudi uspehi drugih. Na gimnastičnem EP v Sofiji je navdušil Sašo Bertoncelj in kljub poškodbi navdušil z osvojitvijo bronaste kolajne na konju z ročaji.» Bron za najboljšo izvedbo doslej,« smo zapisali ob dosežku.
Tudi slovenski judoisti niso razočarali: na EP v Montpellieru je Tina Trstenjak v kategoriji do 63 kilogramov osvojila srebrno kolajno, Rok Drakšič pa je bil bronast v kategoriji do 73 kilogramov (»Boj do zadnje kapljice krvi«). Na avgustovskem SP v Čeljabinsku pa je nato bron osvojila Ana Velenšek v kategoriji do 78 kilogramov, bron je osvojila tudi Trstenjakova.
Jadralec Vasilij Žbogar je tako kot na zadnjem EP v razredu finn tudi v Le Rochellu osvojil srebrno kolajno in se še tretjič zapored zavihtel na stopničke na prvenstvih stare celine. Najboljši slovenski jadralec je tedaj povedal: »Boj z vetrom je mačji kašelj, hujša je bitka s kilogrami.« V razredu 470 sta blesteli Tina Mrak in Veronika Macarol, ki sta si priborili olimpijsko vozovnico za Rio de Janeiro.
Zgodovinski junij
Zgodovinski dan za slovenski šport je bil tudi 1. junij 2014. Trst je bil tisti dan res spet slovenski, za to je poskrbel kolesar Luka Mezgec, ki je zmagal na zadnji etapi Gira d'Italia in navdušil ogromno slovenskih privržencev tega športa. »V Trstu so šle kocine pokonci.«
Isti dan je bil poseben tudi za slovensko nogometno reprezentanco - na prijateljski tekmi so se varovanci Srečka Katanca pomerili s poznejšo finalistko svetovnega prvenstva Argentino. Izgubili so z 2:0. »Ko je vstopil Messi, so Slovenci igrali bolje,« je iz Južne Amerike sporočil poročevalec Jernej Suhadolnik.
Zgodovinski je bil za slovensko gorsko kolesarstvo 8. junij - Tanja Žakelj je na evropskem prvenstvu v krosu v St. Wendlu ubranila naslov, srebrno kolajno pa je ob tem osvojila Blaža Klemenčič. »Dve zastavi za popolno slavje«.
Dolgo sezono je šele sredi junija zaključil tudi hokejist Anže Kopitar. Po letu 2011/12 se je z moštvom Los Angeles Kings spet veselil naslova v ligi NHL. Kralji so v finalu premagali New York Rangers s 4:1 v zmagah, Hrušičan pa je končnico zaključil s 26 točkami. »Kralji spet na vrhu hokejskega sveta,« je zapisal sodelavec Sebastijan Kopušar, ki je v New Yorku pospremil razplet finala.
Košarkarska vročica
V poletnih mesecih se je že začela tudi košarkarska vročica, v domovino se je vrnil prvi slovenski zvezdnik Goran Dragić in to z nagrado za košarkarja, ki je v sezoni NBA najbolj napredoval. Dolga ugibanja, ali bo z reprezentanco nastopil na SP v Španiji, je nato vendarle končal s pritrdilnim odgovorom. »Odločitev o SP najprej sporočil selektorju Zdovcu.«
Tako se je košarkarska reprezentanca s selektorjem Juretom Zdovcem na čelu najprej podala na Gran Canario, kjer je igrala v skupinskem delu svetovnega prvenstva, ki ga je gostila Španija. Prah je dvigovalo taktiziranje za prvo oz. drugo mesto v skupini, ki v nadaljevanju ne bi prineslo boja s favoriti z ZDA. Po porazu Avstralije z Angolo je Slovenija končala na 2. mestu, v Barceloni nato premagala Dominikansko republiko v osmini finala, v četrtfinalu pa se je njihova pot po pričakovanjih končala na tekmi s poznejšimi svetovnimi prvaki, kar je pomenilo končno 7. mesto. »Zdaj igralci vedo, zakaj je Zdovc tako agresiven po porazih,« je zapisal poročevalec s prvenstva Eduardo Brozovič.
Nogometna jesen
Še prej je nogometno vročico z uvrstitvijo v ligo prvakov prižgal NK Maribor in poskrbel za pestro nogometno jesen. Tako kot pred dvema letoma, ko so se prvič uvrstili v evropsko ligo, se je zgodovina pisala v Glasgowu. Tokrat so v odločilni tekmi za preboj v najelitnejše klubsko tekmovanje premagali Celtic in se po sezoni 1999/2000 spet pridružili najboljšim evropskim klubom. »Sanjska predstava Maribora za drugo ligo prvakov,« je s Škotske sporočil Gorazd Nejedly.
Prvi slovenski plavalec Damir Dugonjić sicer na EP v Berlin ni odšel najbolje pripravljen, a vseeno mu je uspelo: osvojil je bronasto kolajno na 50 m prsno. »Z najslabšo formo na nove stopničke,« smo zapisali.
Vsako leto za kakšen velik uspeh poskrbijo tudi kajakaši in kanuisti. Tokrat je bil v glavni vlogi kanuistični dvojec Luka Božič in Sašo Taljat – v Deep Creeku sta postala svetovna prvaka. Njun uspeh je dopolnil Benjamin Savšek s srebrno kolajno med kanuisti. »Ne potrebujeta več elastike, da bi se dokazala svetu,« je zmago v ZDA pospremila Tanja Volarič.
Z novim predsednikom OKS v novo leto
Konec leta je skupaj z novimi uspehi zimskih športnikov na začetku nove sezone prinesla tudi volitve za predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije. Bogdan Gabrovec je premagal protikandidata Zorana Jankovića in Andraža Vehovarja ter postal šele drugi predsednik v zgodovini OKS, od koder se je po 23 letih poslovil Janez Kocijančič. »Verjamem, da nisem obul prevelikih čevljev,« je po zmagi povedal novi predsednik.
