Novi sodelavci bi začeli kar z zahtevnimi deli

Ker izkušenj iz prakse še nimajo, jim delodajalci lahko ponudijo manj zahtevno delo ali delo v proizvodnji, vendar bi tak začetek najraje preskočili.
Fotografija: FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
FOTO: Shutterstock

V podjetjih čedalje pogosteje opažajo, da na novo zaposleni delavci, tudi mladi, tarnajo nad naporom. Tudi vinogradniki, sadjarji, hmeljarji, ki potrebujejo sezonske delavce, pravijo, da marsikateri ostane le dan ali dva. »Že leta najemamo delavce od drugod,« je povedal predstavnik enega od podjetij, ki pomanjkanje kadra rešuje z uvozom delovne sile. In z upokojenimi sodelavci.

»Mislim, da je pri veliko mladih in verjetno marsikaterem od brezposelnih težava, da ni vajen ali pa noče poprijeti za delo, in ne, da je delo v resnici tako zahtevno. To vidim v naši trgovini. Ko jih gledam in včasih koga poskušam prepričati, da bi nekaj naredil, imam občutek, da se ne zaveda, zakaj je tu. Ne razumem človeka, ki na zahtevo, naj pusti telefon in zloži izdelke na police, odgovori, zakaj pa ravno jaz,« je povedala trgovka s 15-letnimi izkušnjami na vprašanje, kako zahtevno je delo v trgovini. Treba pa je delati, »meni se ne zdi težko, za tiste, ki napora niso vajeni, pa verjetno je«.

Ob začetku šolskega leta smo več podjetij iz različnih dejavnosti vprašali, kakšne so delovne razmere v njihovi panogi, ki bi se jih morali mladi in kandidati za zaposlitev zavedati in jih vzeti v zakup. Prejeli smo tri odgovore.

 

Če greš v poklic samo zaradi zaposljivosti ...


Romana Vodenik Markelj, vodja kadrovske in pravne službe v Domelu, ugotavlja, da se dijaki včasih odločajo za vpis v tehnične šole, ker je povpraševanje delodajalcev po teh kadrih veliko. »Toda taka dela večinoma pomenijo delo v več izmenah, tudi ponoči, na kar pa niso pripravljeni.

Romana Vodenik Markelj FOTO: osebni arhiv
Romana Vodenik Markelj FOTO: osebni arhiv


Ker izkušenj iz prakse nimajo, jim lahko ponudimo manj zahtevno delo ali delo v proizvodnji, vendar bi tak začetek najraje preskočili, čeprav s tem dobijo dobro podlago za nadaljnje delo in napredovanje. Velikokrat mislijo, da se bodo že kar takoj ukvarjali z zapletenimi problemi, vodje pa jim naložijo lažje naloge. Niso pripravljeni sprejeti dodatnih nalog, ki sicer včasih nimajo neposredne povezave z delom, a jih je prav tako treba opraviti,« je opisala najpogostejše izzive pri novih kadrih.
 

 

Zgled staršev in starih staršev je prednost


Na zahtevne delovne razmere v gradbenih poklicih pa opozarja Alenka Zgaga, strokovna sodelavka za komuniciranje in izobraževanje v Kolektorju CPG: »Izkušnje kažejo, da se tisti, ki niso bili že v družini seznanjeni z gradbeništvom, težje vklopijo. Zgled dedkov, očetov je izredno pomemben. Delo v gradbeništvu je zelo dinamično, človek vidi neposredne rezultate svojega dela, gre pa za delo na prostem in v vseh letnih časih. Gradbinec potuje za delom, le redko je obratno.

Alenka Zgaga FOTO: osebni arhiv
Alenka Zgaga FOTO: osebni arhiv


Terensko delo je način življenja. Tisti, ki se jim uspe prilagoditi, imajo velike možnosti za napredovanje, ki niso tako zelo odvisne od odličnosti v formalnem izobraževanju, ampak bolj od praktičnih izkušenj in splošne iznajdljivosti. Pri novih generacijah zaznavamo precejšen upad volje za prevzemanje odgovornejših vodstvenih položajev na gradbiščih, od delovodje naprej.«
 

Brez komunikacije v trgovini pač ne gre


Na posebnosti trgovskega poklica opozarja Helena Šubelj, vodja kadrovske službe v Sparu Slovenija: »To je zelo dinamičen poklic, saj se zaposleni vsak dan srečujejo z veliko ljudmi. Delo v trgovini je razgibano, veliko je komuniciranja in aktivnosti pa so zelo različne. Prednosti poklica so velika varnost, možnost izbire delodajalca ter priložnosti za nenehen razvoj in napredovanje. Narava dela pa včasih prinese tudi nestalen urnik, kar pomeni občasno podaljšanje delovnika in delovne vikende.«

Helena Šubelj FOTO: osebni arhiv
Helena Šubelj FOTO: osebni arhiv


V posameznih primerih se res zgodi, da mladi obupajo, »največkrat opazimo že med opravljanjem prakse. Dostikrat dobimo občutek, da jim poklic trgovca preprosto ne ustreza in si niso zares želeli opravljati trgovske šole. Največkrat opazimo, da jim je neprijetno, ko morajo v trgovini komunicirati s kupci, zgodi pa se tudi, da se mladi težje navadijo na trgovski ritem dela – ta je vsekakor drugačen od tistega, ki so ga vajeni iz šole,« je poudarila Helena Šubelj.

Komentarji: