Rešila življenje in dobila pico
Mantrailing je odličen način za aktivno preživljanje prostega časa s psom, lahko pa tudi rešite življenje.
Odpri galerijo
Tequila je izurjena in izkušena psička. FOTO: KD IZAR
Škocjan – Simona Potočar Agrež iz Brežic, ki letno sodeluje pri približno desetih reševalnih akcij pogrešanih oseb, je poziv dobila tudi pred nekaj dnevi in s seboj vzela izurjeno psičko Tequilo. Akcija je bila uspešna, saj je psički uspelo najti pogrešanega, ki je odtaval od doma, s tem pa si je prislužila celo pico le zase.
Simona Potočar Agrež je sicer vodnica reševalnega psa in soustanoviteljica Kinološkega društva za iskanje, zaščito in reševanje (KD IZAR), na področju dela z reševalnimi psi pa je aktivna že, odkar je lastnica mešanca z imenom Oto, ki je star 12 let in pol (in je že v pokoju).
Pred dnevi so jo znova poklicali, saj so svojci že po nekaj ur po tistem, ko so pogrešanega pogrešili, poklicali 113 in zaskrbljeno sporočili o izginotju starejšega sorodnika. Vodja iskalne akcije je ocenil, da bi bila dobrodošla pomoč psa in poklical Simono Potočar Agrež, ki ima ob Otu doma še dve nemški kratkodlaki ptičarki, najmlajši je ime Pink in je stara leto dni, Tequila pa je stara pet let in velja za izjemno operativno mantrailing psičko reševalko.
Prispeli sta v bližino naselja Klenovik v škocjanski občini. Psička je povohala hlače pogrešanega, ki jih je nosil nazadnje. Pogoji za iskanje so bili tudi sicer odlični, smo izvedeli. »O izginotju smo bili obveščeni nadvse hitro, približno deset ur pozneje, kar pomeni, da je bila sled še relativno sveža. Ker tudi ni bilo dežja, ki bi jo lahko izpral, je psička zlahka opravila s kilometer in pol dolgo sledjo na večinoma vinogradniškem terenu in že po pol ure uspešno našla pogrešano osebo,« je razkrila Simona Potočar Agrež. Starejšo osebo so tako predali v zdravniško oskrbo.
Po uspešni najdbi je Tequila dobila igračo in dobro malico. »Doma imamo tudi sveto pravilo, da dobi pes, ki najde pogrešano osebo, celo pico!«
Odločitev, da postane vodnica reševalnega psa, za sogovornico sicer ni bila težka, saj se je želela ukvarjati s psi in pomagati drugim. Zato se je v rodnem Novem mestu vključila v društvo reševalnih psov Prečna. Nato se je začela ukvarjati z mantrailingom, to je tehnika iskanja, kjer pes v okolju išče specifičen vonj točno določene osebe in se na podlagi prepoznave tega vonja premika po prehojeni poti pogrešane osebe.
S to tehniko se je srečala pred štirimi leti, ko je bil mantrailing pri nas še manj znan in neuveljavljen. Po znanje se je odpravila tudi na Dunaj. »Mantrailing je resnično odličen način za aktivno preživljanje prostega časa s psom, obenem pa pomeni tudi dodatno reševalsko tehniko, ki uspešno dopolnjuje delo reševalnih psov,« pravi Simona Potočar Agrež, ki torej uspešno in prostovoljno sodeluje tudi s policijo in regijskim centrom za obveščanje. Tequila in Simona sta sicer eni izmed prvih operativnih mantrailing reševalnih parov v Sloveniji in tudi prvi mantrailing par z neposredno najdbo pogrešane osebe, kar potrjuje zares visoko kakovost njunega dela.
Vsem, ki bi potrebovali pri iskanju pogrešanega pomoč reševalnih psov, pa svetuje, naj ne odlašajo in izginotje prijavijo policiji kar najhitreje, saj lahko hiter prihod reševalnih enot pomembno vpliva na uspešnost dela reševalnih psov.
Simona Potočar Agrež je sicer vodnica reševalnega psa in soustanoviteljica Kinološkega društva za iskanje, zaščito in reševanje (KD IZAR), na področju dela z reševalnimi psi pa je aktivna že, odkar je lastnica mešanca z imenom Oto, ki je star 12 let in pol (in je že v pokoju).
Pred dnevi so jo znova poklicali, saj so svojci že po nekaj ur po tistem, ko so pogrešanega pogrešili, poklicali 113 in zaskrbljeno sporočili o izginotju starejšega sorodnika. Vodja iskalne akcije je ocenil, da bi bila dobrodošla pomoč psa in poklical Simono Potočar Agrež, ki ima ob Otu doma še dve nemški kratkodlaki ptičarki, najmlajši je ime Pink in je stara leto dni, Tequila pa je stara pet let in velja za izjemno operativno mantrailing psičko reševalko.
Prispeli sta v bližino naselja Klenovik v škocjanski občini. Psička je povohala hlače pogrešanega, ki jih je nosil nazadnje. Pogoji za iskanje so bili tudi sicer odlični, smo izvedeli. »O izginotju smo bili obveščeni nadvse hitro, približno deset ur pozneje, kar pomeni, da je bila sled še relativno sveža. Ker tudi ni bilo dežja, ki bi jo lahko izpral, je psička zlahka opravila s kilometer in pol dolgo sledjo na večinoma vinogradniškem terenu in že po pol ure uspešno našla pogrešano osebo,« je razkrila Simona Potočar Agrež. Starejšo osebo so tako predali v zdravniško oskrbo.
Po uspešni najdbi je Tequila dobila igračo in dobro malico. »Doma imamo tudi sveto pravilo, da dobi pes, ki najde pogrešano osebo, celo pico!«
Po znanje na Dunaj
Odločitev, da postane vodnica reševalnega psa, za sogovornico sicer ni bila težka, saj se je želela ukvarjati s psi in pomagati drugim. Zato se je v rodnem Novem mestu vključila v društvo reševalnih psov Prečna. Nato se je začela ukvarjati z mantrailingom, to je tehnika iskanja, kjer pes v okolju išče specifičen vonj točno določene osebe in se na podlagi prepoznave tega vonja premika po prehojeni poti pogrešane osebe.
S to tehniko se je srečala pred štirimi leti, ko je bil mantrailing pri nas še manj znan in neuveljavljen. Po znanje se je odpravila tudi na Dunaj. »Mantrailing je resnično odličen način za aktivno preživljanje prostega časa s psom, obenem pa pomeni tudi dodatno reševalsko tehniko, ki uspešno dopolnjuje delo reševalnih psov,« pravi Simona Potočar Agrež, ki torej uspešno in prostovoljno sodeluje tudi s policijo in regijskim centrom za obveščanje. Tequila in Simona sta sicer eni izmed prvih operativnih mantrailing reševalnih parov v Sloveniji in tudi prvi mantrailing par z neposredno najdbo pogrešane osebe, kar potrjuje zares visoko kakovost njunega dela.
Vsem, ki bi potrebovali pri iskanju pogrešanega pomoč reševalnih psov, pa svetuje, naj ne odlašajo in izginotje prijavijo policiji kar najhitreje, saj lahko hiter prihod reševalnih enot pomembno vpliva na uspešnost dela reševalnih psov.
