Bruselj prejel slovensko pismo v zvezi z mediacijo, za zdaj brez komentarjev
Slovenija nadaljevanje sodnih postopkov proti LB in NLB na Hrvaškem ocenjuje kot kršitev evropskega in mednarodnega prava.
Odpri galerijo
Hrvaški premier Andrej Plenković je po slabem letu spet na slovenskih tleh. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Bruselj/Ljubljana – V evropski komisiji so potrdili, da so prejeli slovensko pismo s pozivom k mediaciji komisije v primeru sodnih postopkov proti NLB na Hrvaškem zaradi prenesenih deviznih vlog hrvaških varčevalcev LB. Nadaljnjih komentarjev za zdaj nimajo, so dodali.
Slovenija je pismo s pozivom komisiji k mediaciji poslala predsedniku evropske komisije Jean-Claudu Junckerju, prvemu podpredsedniku komisije Fransu Timmermansu, podpredsedniku Valdisu Dombrovskisu in komisarki za konkurenco Margrethe Vestager.
Slovenija pričakuje, da bo komisija poziv k mediaciji sprejela, ker je v preteklosti že odigrala dejavno vlogo pri sklepanju memoranduma o soglasju med slovensko in hrvaško vlado o vprašanju prenesenih deviznih vlog, poudarjajo v vladnem uradu za komuniciranje.
Komisija je po navedbah urada večkrat izrazila pripravljenost posredovati pri reševanju te problematike. Po mnenju Slovenije ima komisija ustrezno politično in strokovno avtoriteto tretje strani za uspešno izvedbo mediacijskega postopka.
Je Hrvaška kršila evropsko in mednarodno pravo?
Slovenija nadaljevanje sodnih postopkov proti LB in NLB na Hrvaškem ocenjuje kot kršitev evropskega in mednarodnega prava ter slovenskega ustavnopravnega reda. Poudarja, da je treba to vprašanje reševati v okviru nasledstvenih pogajanj.
Sporazum o vprašanjih nasledstva iz leta 2001 določa, da so jamstva federacije za devizne vloge nasledstveno vprašanje po nekdanji SFRJ. Poleg tega sta se državi z mokriškim memorandumom leta 2013 znova zavezali, da bosta rešitev poiskali v okviru nasledstvenih pogajanj.
V uradu vlade za komuniciranje še poudarjajo, da je hrvaško nespoštovanje obveznosti iz memoranduma z Mokric privedlo tudi do težav in zastoja v postopku prodaje NLB.
Medtem viri v uradu predsednika republike opozarjajo, da bi nadaljnje slovensko odlašanje s prodajo NLB lahko naredilo slab vtis v Bruslju, sploh zaradi pričakovanj, ki jih ima Ljubljana v zvezi z uveljavitvijo arbitražne odločitve o meji s Hrvaško. Sprašujejo se, ali je imela vlada, ki opravlja tekoče posle, sploh pooblastilo, da brez širših posvetovanj zaprosi Bruselj za mediacijo.
Slovenija je pismo s pozivom komisiji k mediaciji poslala predsedniku evropske komisije Jean-Claudu Junckerju, prvemu podpredsedniku komisije Fransu Timmermansu, podpredsedniku Valdisu Dombrovskisu in komisarki za konkurenco Margrethe Vestager.
Slovenija pričakuje, da bo komisija poziv k mediaciji sprejela, ker je v preteklosti že odigrala dejavno vlogo pri sklepanju memoranduma o soglasju med slovensko in hrvaško vlado o vprašanju prenesenih deviznih vlog, poudarjajo v vladnem uradu za komuniciranje.
Komisija je po navedbah urada večkrat izrazila pripravljenost posredovati pri reševanju te problematike. Po mnenju Slovenije ima komisija ustrezno politično in strokovno avtoriteto tretje strani za uspešno izvedbo mediacijskega postopka.
Je Hrvaška kršila evropsko in mednarodno pravo?
Slovenija nadaljevanje sodnih postopkov proti LB in NLB na Hrvaškem ocenjuje kot kršitev evropskega in mednarodnega prava ter slovenskega ustavnopravnega reda. Poudarja, da je treba to vprašanje reševati v okviru nasledstvenih pogajanj.
Sporazum o vprašanjih nasledstva iz leta 2001 določa, da so jamstva federacije za devizne vloge nasledstveno vprašanje po nekdanji SFRJ. Poleg tega sta se državi z mokriškim memorandumom leta 2013 znova zavezali, da bosta rešitev poiskali v okviru nasledstvenih pogajanj.
V uradu vlade za komuniciranje še poudarjajo, da je hrvaško nespoštovanje obveznosti iz memoranduma z Mokric privedlo tudi do težav in zastoja v postopku prodaje NLB.
Medtem viri v uradu predsednika republike opozarjajo, da bi nadaljnje slovensko odlašanje s prodajo NLB lahko naredilo slab vtis v Bruslju, sploh zaradi pričakovanj, ki jih ima Ljubljana v zvezi z uveljavitvijo arbitražne odločitve o meji s Hrvaško. Sprašujejo se, ali je imela vlada, ki opravlja tekoče posle, sploh pooblastilo, da brez širših posvetovanj zaprosi Bruselj za mediacijo.
Na vrhu SEECP o prihodnosti sodelovanja Jugovzhodne Evrope
Na Brdu pri Kranju je potekal osrednji dogodek slovenskega predsedovanja Pobudi sodelovanja v Jugovzhodni Evropi (SEECP). Premier Miro Cerar je gostil vrh predsednikov vlad in drugih visokih predstavnikov držav SEECP. Osrednja tema razprave je bila prihodnost te pobude.
Na kratko se je srečal tudi s hrvaškim premierom Andrejem Plenkovićem, s katerim sta izmenjala nekaj besed o arbitraži in drugih vprašanjih, nista pa opravila temeljitejšega pogovora, je povedal Cerar. »Slovenija je vedno odprta za dialog s sosednjo Hrvaško, vendar ko je ta dialog možen in smiseln,« je dodal.
»Kot veste, smo tu zaenkrat še v slepi ulici. Naše pobude niso naletele na odziv, zato tečejo določeni procesi,« je poudaril Cerar in spomnil, da je Slovenija na EK naslovila pismo glede implementacije arbitražne razsodbe in Bruselj zaprosila za mediacijo v primeru prenesenih deviznih vlog.
Poudaril je še, da je za Slovenijo pomembno, da imata državi dobrososedske odnose, »ne bomo pa popustili, ko gre za naše pravne interese«. »Tukaj bomo te pravne poti uveljavljali do konca, če ne bo prej prišlo do drugačnega stališča na hrvaški strani,« je dodal.
Hrvaški premier je v izjavi za medije dejal, da nov sodni postopek ni prava rešitev za odprta vprašanja. »Kar se tiče vprašanja sodb hrvaških sodišč v zvezi z Ljubljansko banko, mislim, da je treba spoštovati to, čemur se reče vladavina prava,« je izjavil. »To pomeni, da hrvaška sodišča delujejo neodvisno od hrvaške vlade in mi na noben način ne vplivamo na te sodbe,« je pojasnil.
Cerar je v odzivu na izjave hrvaškega kolega dejal, da je »vladavina prva na naši strani«.
Na Brdu pri Kranju je potekal osrednji dogodek slovenskega predsedovanja Pobudi sodelovanja v Jugovzhodni Evropi (SEECP). Premier Miro Cerar je gostil vrh predsednikov vlad in drugih visokih predstavnikov držav SEECP. Osrednja tema razprave je bila prihodnost te pobude.
Na kratko se je srečal tudi s hrvaškim premierom Andrejem Plenkovićem, s katerim sta izmenjala nekaj besed o arbitraži in drugih vprašanjih, nista pa opravila temeljitejšega pogovora, je povedal Cerar. »Slovenija je vedno odprta za dialog s sosednjo Hrvaško, vendar ko je ta dialog možen in smiseln,« je dodal.
»Kot veste, smo tu zaenkrat še v slepi ulici. Naše pobude niso naletele na odziv, zato tečejo določeni procesi,« je poudaril Cerar in spomnil, da je Slovenija na EK naslovila pismo glede implementacije arbitražne razsodbe in Bruselj zaprosila za mediacijo v primeru prenesenih deviznih vlog.
Poudaril je še, da je za Slovenijo pomembno, da imata državi dobrososedske odnose, »ne bomo pa popustili, ko gre za naše pravne interese«. »Tukaj bomo te pravne poti uveljavljali do konca, če ne bo prej prišlo do drugačnega stališča na hrvaški strani,« je dodal.
Hrvaški premier je v izjavi za medije dejal, da nov sodni postopek ni prava rešitev za odprta vprašanja. »Kar se tiče vprašanja sodb hrvaških sodišč v zvezi z Ljubljansko banko, mislim, da je treba spoštovati to, čemur se reče vladavina prava,« je izjavil. »To pomeni, da hrvaška sodišča delujejo neodvisno od hrvaške vlade in mi na noben način ne vplivamo na te sodbe,« je pojasnil.
Cerar je v odzivu na izjave hrvaškega kolega dejal, da je »vladavina prva na naši strani«.
