Frančiška je sram in boli ga, ker je branil pedofile
Papež se je še enkrat opravičil zaradi svojih spodrsljajev v Čilu.
Odpri galerijo
Papež se je v Čilu osramotil zaradi zavajanja sodelavcev. FOTO: Reuters
V Vatikanu vre, kakor je vrelo ob odkritju pedofilskih škandalov v Združenih državah Amerike v devetdesetih letih in pozneje ob podobni pedofilski drami na Irskem. Papež je namreč pozorno prebral 2300 strani dolgo poročilo svojega posebnega odposlanca malteškega nadškofa Charlesa Sciclune, ki je šel v Čile iskat resnico o pedofilskih zločinih.
Zaradi zavajanja sodelavcev se je Frančišek osramotil med obiskom v Čilu, žrtvam pedofilov je zmotno očital, da klevetajo. Zdaj se zaradi tega opravičuje že drugič. Pravi, da ga je sram in ga boli. Zaplet zaradi pedofilije med duhovniki je v začetku leta vrgel neprijetno senco na papeževo turnejo po Latinski Ameriki. Papež Frančišek, prepričan, da mu sodelavci ne lažejo, je branil čilskega škofa Juana Barrosa, ki ga je sam postavil leta 2015, verniki in duhovniki pa tega škofa obtožujejo, da je prikrival najhujšega med pedofili v talarju Fernanda Karadimo, ki je vodil semenišče in svoje številne žrtve izbiral med semeniščniki in mladimi duhovniki. V dobri veri, da ga podrejeni obveščajo, ne pa zavajajo, je papež takrat kritike svoje odločitve, da je postavil Barrosa za škofa, zavrnil, češ da klevetajo, ker nimajo pravih podatkov.
Papeža so takrat z najvišjih vatikanskih krogov opozorili, da so zaradi njegovih besed lahko prizadeti ljudje, ki so bili Karadimove žrtve. Frančišek se je opravičil, potem pa je v Čile poslal prvega med strokovnjaki za odkrivanje in preganjanje pedofilije v duhovniških vrstah, malteškega nadškofa Charlesa Scicluno. Ko se je Scicluna vrnil in zapisal, kar je odkril, je počilo. Prejšnjo sredo je papež poslal čilskim škofom dolgo in zelo ostro pismo, javnosti pa povedal, da je tudi sam zagrešil hude napake. Zmotno je ocenjeval razmere, zdaj ve, da je duhovniška pedofilija uničila veliko življenj. V pismu škofom je papež očital, da so ga napak obveščali, da so mu lagali. Zaradi zavajanja je tudi sam zagrešil hude napake.
Frančišek je že za ta mesec povabil v Rim tri izmed žrtev že kaznovanega in iz Cerkve izgnanega Fernanda Karadime, to pa je sprožilo nove nesporazume. Juan Carlos Cruz, James Hamilton in José Andrés Murillo, ki so prvi s prstom pokazali na škofa Barrosa kot človeka, ki je prikrival in branil pedofilskega kolega in mu pomagal izmikati se roki pravice, odločno zavračajo izgovore visokih prelatov, ki bi morali papeža obveščati, ne pa zavajati.
Najbolj prizadet med kritiziranimi čilskimi prelati je kardinal Francisco Javier Errazuriz Ossa, ki je član mogočne skupine C-9 vatikanskih reformatorjev, papežev svetovalec, eden izmed najbolj zaupnih sodelavcev. Zdaj pisno trdi, da ni zavajal svojega šefa, ko mu ni povedal, kar so v Čilu – tako trdijo žrtve – vedeli vsi na vrhu cerkvenih struktur.
Pri Karadimi je študirala teologijo večina sedanjih škofov in vplivnih duhovnikov, vsi so ga poznali, veljal je za najbolj priljubljenega pedagoga. Ko so ga obtožili in naposled vrgli iz duhovniških vrst, o njem niso več veliko govorili, negodovanje pa je sprožilo Bergoglievo imenovanje Juana Barrosa za škofa v Osornu.
Kardinal Errazuriz je v odgovor na papeževo pismo čilskim škofom, ki ga je čutil kot napad nase, sila nerodno pojasnil, da informiranje papeža o teh temah ne sodi med njegove naloge. Drugi kanali so, ki morajo poskrbeti, da je papež na tekočem. Kardinal s prstom kaže na papeškega nuncija in njegov urad v Santiagu.
Trije izmed številnih velikokrat posiljenih semeniščnikov, ki jih je papež povabil k sebi v Rim, pa javno in jasno povedo, da kardinal Errazuriz laže. Zdaj se pretvarja, da nas je vedno podpiral, pa to ni res, pravi Juan Carlos Cruz, ki bo o tem pričal tudi v Vatikanu. Škofi ne priznajo, da so izdali zaupanje žrtev in drugih vernikov, izogibajo se odgovornosti, zdaj so se začeli vzajemno obtoževati in si očitati grehe, pravi Cruz. To je res žalosten spektakel, dodaja.
Papež je k sebi že poklical vse čilske škofe, ki so mu lagali ali pa so zamolčali resnico. Ukazal jim je, naj molijo, potem pa bodo prišli poročat v Rim. Med škofi, ki veljajo za najbolj odgovorne, sta ob kardinalu Errazurizu tudi papeški nuncij Ivo Scapolo in kardinal Ricardo Ezzati, ta čas nadškof v Santiagu.
Papež Frančišek se je s čilskimi škofi pred obiskom v Čilu temeljito pogovoril. Najprej je za to porabil tri ure 20. februarja lani, štiri dni pozneje pa je bil pogovor neformalen in domnevno zelo odkrit, ob papežu pa so bili tudi kardinali, ki vodijo ministrstva papeške ustanove. In vendar papež o tragičnem dogajanju, ki ga je pripeljalo do govorjenja o klevetah pedofilskih žrtev, ni vedel ničesar, zdaj opozarjajo za obzidjem.
Kdaj bodo prišli na zaslišanje šefi čilskih škofij, še ni znano, vsekakor pa bo to po temeljitih pogovorih s tremi žrtvami, ki bodo zastopale tudi številne druge žrtve Fernanda Karadime in drugih pedofilov v Čilski cerkvi. Poročilo nadškofa Sciclune na 2300 straneh namreč ne govori samo o Karadimi, ampak tudi o drugih.
Ko je v sredo oznanil, da je pisal čilskim škofom, je papež jasno povedal, da je bilo ob branju poročila iz Čila boleče spoznavati, koliko so trpele številne žrtve spolnih zločinov več posvečenih ljudi nad mladoletniki. Veliko življenj je bilo križanih, povem vam, da mi to povzroča bolečino in sram, je oznanil papež.
Zaradi zavajanja sodelavcev se je Frančišek osramotil med obiskom v Čilu, žrtvam pedofilov je zmotno očital, da klevetajo. Zdaj se zaradi tega opravičuje že drugič. Pravi, da ga je sram in ga boli. Zaplet zaradi pedofilije med duhovniki je v začetku leta vrgel neprijetno senco na papeževo turnejo po Latinski Ameriki. Papež Frančišek, prepričan, da mu sodelavci ne lažejo, je branil čilskega škofa Juana Barrosa, ki ga je sam postavil leta 2015, verniki in duhovniki pa tega škofa obtožujejo, da je prikrival najhujšega med pedofili v talarju Fernanda Karadimo, ki je vodil semenišče in svoje številne žrtve izbiral med semeniščniki in mladimi duhovniki. V dobri veri, da ga podrejeni obveščajo, ne pa zavajajo, je papež takrat kritike svoje odločitve, da je postavil Barrosa za škofa, zavrnil, češ da klevetajo, ker nimajo pravih podatkov.
Papeža so takrat z najvišjih vatikanskih krogov opozorili, da so zaradi njegovih besed lahko prizadeti ljudje, ki so bili Karadimove žrtve. Frančišek se je opravičil, potem pa je v Čile poslal prvega med strokovnjaki za odkrivanje in preganjanje pedofilije v duhovniških vrstah, malteškega nadškofa Charlesa Scicluno. Ko se je Scicluna vrnil in zapisal, kar je odkril, je počilo. Prejšnjo sredo je papež poslal čilskim škofom dolgo in zelo ostro pismo, javnosti pa povedal, da je tudi sam zagrešil hude napake. Zmotno je ocenjeval razmere, zdaj ve, da je duhovniška pedofilija uničila veliko življenj. V pismu škofom je papež očital, da so ga napak obveščali, da so mu lagali. Zaradi zavajanja je tudi sam zagrešil hude napake.
Frančišek je že za ta mesec povabil v Rim tri izmed žrtev že kaznovanega in iz Cerkve izgnanega Fernanda Karadime, to pa je sprožilo nove nesporazume. Juan Carlos Cruz, James Hamilton in José Andrés Murillo, ki so prvi s prstom pokazali na škofa Barrosa kot človeka, ki je prikrival in branil pedofilskega kolega in mu pomagal izmikati se roki pravice, odločno zavračajo izgovore visokih prelatov, ki bi morali papeža obveščati, ne pa zavajati.
Pope Francis kisses a baby during his visit to the parish church of San Paolo della Croce, in Corviale neighborhood, Rome, Sunday, April 15, 2018. (AP Photo/Alessandra Tarantino)
Nerodna pojasnila
Najbolj prizadet med kritiziranimi čilskimi prelati je kardinal Francisco Javier Errazuriz Ossa, ki je član mogočne skupine C-9 vatikanskih reformatorjev, papežev svetovalec, eden izmed najbolj zaupnih sodelavcev. Zdaj pisno trdi, da ni zavajal svojega šefa, ko mu ni povedal, kar so v Čilu – tako trdijo žrtve – vedeli vsi na vrhu cerkvenih struktur.
Pri Karadimi je študirala teologijo večina sedanjih škofov in vplivnih duhovnikov, vsi so ga poznali, veljal je za najbolj priljubljenega pedagoga. Ko so ga obtožili in naposled vrgli iz duhovniških vrst, o njem niso več veliko govorili, negodovanje pa je sprožilo Bergoglievo imenovanje Juana Barrosa za škofa v Osornu.
Kardinal Errazuriz je v odgovor na papeževo pismo čilskim škofom, ki ga je čutil kot napad nase, sila nerodno pojasnil, da informiranje papeža o teh temah ne sodi med njegove naloge. Drugi kanali so, ki morajo poskrbeti, da je papež na tekočem. Kardinal s prstom kaže na papeškega nuncija in njegov urad v Santiagu.
Trije izmed številnih velikokrat posiljenih semeniščnikov, ki jih je papež povabil k sebi v Rim, pa javno in jasno povedo, da kardinal Errazuriz laže. Zdaj se pretvarja, da nas je vedno podpiral, pa to ni res, pravi Juan Carlos Cruz, ki bo o tem pričal tudi v Vatikanu. Škofi ne priznajo, da so izdali zaupanje žrtev in drugih vernikov, izogibajo se odgovornosti, zdaj so se začeli vzajemno obtoževati in si očitati grehe, pravi Cruz. To je res žalosten spektakel, dodaja.
Papež je k sebi že poklical vse čilske škofe, ki so mu lagali ali pa so zamolčali resnico. Ukazal jim je, naj molijo, potem pa bodo prišli poročat v Rim. Med škofi, ki veljajo za najbolj odgovorne, sta ob kardinalu Errazurizu tudi papeški nuncij Ivo Scapolo in kardinal Ricardo Ezzati, ta čas nadškof v Santiagu.
Papež Frančišek se je s čilskimi škofi pred obiskom v Čilu temeljito pogovoril. Najprej je za to porabil tri ure 20. februarja lani, štiri dni pozneje pa je bil pogovor neformalen in domnevno zelo odkrit, ob papežu pa so bili tudi kardinali, ki vodijo ministrstva papeške ustanove. In vendar papež o tragičnem dogajanju, ki ga je pripeljalo do govorjenja o klevetah pedofilskih žrtev, ni vedel ničesar, zdaj opozarjajo za obzidjem.
Kdaj bodo prišli na zaslišanje šefi čilskih škofij, še ni znano, vsekakor pa bo to po temeljitih pogovorih s tremi žrtvami, ki bodo zastopale tudi številne druge žrtve Fernanda Karadime in drugih pedofilov v Čilski cerkvi. Poročilo nadškofa Sciclune na 2300 straneh namreč ne govori samo o Karadimi, ampak tudi o drugih.
Ko je v sredo oznanil, da je pisal čilskim škofom, je papež jasno povedal, da je bilo ob branju poročila iz Čila boleče spoznavati, koliko so trpele številne žrtve spolnih zločinov več posvečenih ljudi nad mladoletniki. Veliko življenj je bilo križanih, povem vam, da mi to povzroča bolečino in sram, je oznanil papež.
