Geopolitične ambicije EU na veliki preizkušnji
Strahovi pred nadaljnjim zaostrovanjem v režiji režima mul in propadom jedrskega sporazuma.
Odpri galerijo
Iran2020 Foto Mx Igd
Bruselj – Zaostrovanje, povezano z Iranom, je jasno pokazalo, kako omejene vzvode ima EU na zunanjepolitičnem področju pri vprašanjih, neposredno povezanih z varnostjo. Četudi je ponosna na svojo »mehko moč«, ima v krizah vlogo gledalca.
Širitev vojne v bližnjevzhodni regiji, varnostna tveganja za Evropo in propad jedrskega sporazuma z Iranom je le nekaj nevarnosti za EU, povezanih z razvojem dogodkov po ameriški usmrtitvi Kasima Sulejmanija.
Unija, ki je na začetku novega institucionalnega cikla jasno izrazila ambicijo, da bo globalna igralka in ne igrišče drugih sil, kljub temu po izbruhu krize kaže tradicionalno nebogljenost v zunanji politiki.
V zadnjih dneh so prihajala bolj ali manj diplomatsko medla sporočila iz glavnih mest držav članic, od visokega zunanjepolitičnega predstavnika Josepa Borrella, s pogovora voditeljev treh sopodpisnic jedrskega sporazuma (britanskega premiera Borisa Johnsona, francoskega predsednika Emmanuela Macrona in nemške kanclerke Angele Merkel).
Njihova skupna točka so bili pozivi k zmanjševanju napetosti in poudarjanje vloge jedrskega sporazuma, ki so ga leta 2015 z Iranom podpisale vse stalne članice varnostnega sveta Združenih narodov in Nemčija. Z njim je Teheran v zameno za odpravo sankcij in gospodarske koristi ustavil jedrski program.
Ameriški predsednik Donald Trump se je leta 2018 odločil za odstop od sporazuma in uvedel sankcije. Teheran je nato napovedal, da ne bo več izpolnjeval dela zavez. Po zadnji zaostritvi naj bi obseg nespoštovanja omejitev še razširil.
Nova evropska komisija si je pod predsednico Ursulo von der Leyen izbrala naziv geopolitična, a omejitve pri njenem delu ostajajo stare. Pristojnost za zunanjo politiko je v rokah držav članic, zato so stališča visokega zunanjepolitičnega predstavnika Josepa Borrella le njihov (najmanjši) skupni imenovalec.
To je nekakšno ravnotežje med pozivi Iranu, naj ne poglablja napetosti, in skritimi kritikami Trumpovega ravnanja, ki niso razvidne niti med vrsticami. Številne članice, tudi Nemčija, so v odzivih na usmrtitev Kasima Sulejmanija opozorile na prejšnje iranske provokacije.
Tako v očeh evropskih držav glavna krivca za zaostrovanje nista Trump in njegova odločitev za usmrtitev enega od najpomembnejših ljudi v režimu mul, temveč ravnanje Teherana in drugih z njegovo podporo. Postranska škoda bi lahko bil jedrski sporazum, ki je plod dolgoletnih diplomatskih prizadevanj in je bil za EU simbol uspešne diplomacije, mehke moči.
Vsi vpleteni z zahoda ob njegovi sklenitvi leta 2015 niso dvomili o destruktivni vlogi Irana v širši regiji, je pa sporazum vzpostavil sistem, s katerim je Teheran ustavil jedrski program, ki je bil viden kot grožnja stabilnosti.
Eden od strahov članic EU je, da bi se na iraških tleh razplamtela vojna med Iranom in ZDA. O pozivu iraškega parlamenta k slovesu tujih sil je veliko zadržkov. Brez njihove navzočnosti si je težko predstavljati uspešno bitko proti Islamski državi.
Tudi Nato ima v Iraku misijo za usposabljanje domačih enot. Misija deluje na vabilo vlade v Bagdadu. Severnoatlantski svet, veleposlaniki držav članic pri Natu, so se včeraj sestali na izrednem zasedanju, na katerem so obravnavali položaj v Iraku in Iranu.
Po zadnjih dogodkih je usposabljanje iraških sil na terenu ustavljeno. Po besedah generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga je najpomembnejša zaščita približno 500 ljudi na misiji. ZDA so na sestanku informirale zaveznice o razmerah v regiji.
Že več let je njihova skupna linija, da Iran izvaja destabilizirajoče dejavnosti na širšem območju Bližnjega vzhoda.
»Strinjamo se, da Iran ne sme dobiti jedrskega orožja. Imamo skupne skrbi o iranskih preizkusih raket in se strinjamo z obsodbo iranske podpore več terorističnim skupinam,« je ocenil Norvežan Stoltenberg.
Navedel je zaostrovanje, ki vključuje napad na naftne zmogljivosti v Savdski Arabiji, sestrelitev ameriškega drona in napade na zavezniške sile, ki so jih izvedle skupine s podporo Irana. Teheran je pozval, naj se vzdrži nadaljnjega zaostrovanja. Ni hotel nedvoumno odgovoriti na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi ZDA uvedle 5. člen zavezniške pogodbe.
Tudi predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je v izjavi za medije na Bavarskem odgovornost za krizo pripisala »silam blizu Irana«, vlogo EU pa vidi v diplomatskem posredovanju.
Skrbijo jo napovedi Irana o obvezi iz jedrskega sporazuma. »Evropa ima posebno odgovornost. Ob rastočih napetostih govori z vsemi vpletenimi,« je sinoči sporočila Ursula von der Leyen.
Širitev vojne v bližnjevzhodni regiji, varnostna tveganja za Evropo in propad jedrskega sporazuma z Iranom je le nekaj nevarnosti za EU, povezanih z razvojem dogodkov po ameriški usmrtitvi Kasima Sulejmanija.
Unija, ki je na začetku novega institucionalnega cikla jasno izrazila ambicijo, da bo globalna igralka in ne igrišče drugih sil, kljub temu po izbruhu krize kaže tradicionalno nebogljenost v zunanji politiki.
Ameriška vojska je po današnjem poročanju tiskovnih agencij Reuters in AFP Bagdad pisno obvestila, da se pripravlja na odhod iz Iraka. Vsebine pisma, ki je prišlo dan po tem, ko so iraški poslanci vlado pozvali, naj tujim vojaškim enotam odreče gostoljubje, v Pentagonu niso potrdili.
Objava pisma je povzročila precej zmede, saj je kasneje obrambni minister ZDA Mark Esper umik ameriških sil iz Iraka demantiral. Kot je dodal general Mark Milley, vodja generalštaba oboroženih sil ZDA, naj bi šlo le za osnutek pisma, ki ne bi smel priti v javnost.
Ka. M., V. U.
Objava pisma je povzročila precej zmede, saj je kasneje obrambni minister ZDA Mark Esper umik ameriških sil iz Iraka demantiral. Kot je dodal general Mark Milley, vodja generalštaba oboroženih sil ZDA, naj bi šlo le za osnutek pisma, ki ne bi smel priti v javnost.
Ka. M., V. U.
Medla sporočila
V zadnjih dneh so prihajala bolj ali manj diplomatsko medla sporočila iz glavnih mest držav članic, od visokega zunanjepolitičnega predstavnika Josepa Borrella, s pogovora voditeljev treh sopodpisnic jedrskega sporazuma (britanskega premiera Borisa Johnsona, francoskega predsednika Emmanuela Macrona in nemške kanclerke Angele Merkel).
Njihova skupna točka so bili pozivi k zmanjševanju napetosti in poudarjanje vloge jedrskega sporazuma, ki so ga leta 2015 z Iranom podpisale vse stalne članice varnostnega sveta Združenih narodov in Nemčija. Z njim je Teheran v zameno za odpravo sankcij in gospodarske koristi ustavil jedrski program.
Ameriški predsednik Donald Trump se je leta 2018 odločil za odstop od sporazuma in uvedel sankcije. Teheran je nato napovedal, da ne bo več izpolnjeval dela zavez. Po zadnji zaostritvi naj bi obseg nespoštovanja omejitev še razširil.
Nova evropska komisija si je pod predsednico Ursulo von der Leyen izbrala naziv geopolitična, a omejitve pri njenem delu ostajajo stare. Pristojnost za zunanjo politiko je v rokah držav članic, zato so stališča visokega zunanjepolitičnega predstavnika Josepa Borrella le njihov (najmanjši) skupni imenovalec.
Iranske provokacije
To je nekakšno ravnotežje med pozivi Iranu, naj ne poglablja napetosti, in skritimi kritikami Trumpovega ravnanja, ki niso razvidne niti med vrsticami. Številne članice, tudi Nemčija, so v odzivih na usmrtitev Kasima Sulejmanija opozorile na prejšnje iranske provokacije.
Tako v očeh evropskih držav glavna krivca za zaostrovanje nista Trump in njegova odločitev za usmrtitev enega od najpomembnejših ljudi v režimu mul, temveč ravnanje Teherana in drugih z njegovo podporo. Postranska škoda bi lahko bil jedrski sporazum, ki je plod dolgoletnih diplomatskih prizadevanj in je bil za EU simbol uspešne diplomacije, mehke moči.
Vsi vpleteni z zahoda ob njegovi sklenitvi leta 2015 niso dvomili o destruktivni vlogi Irana v širši regiji, je pa sporazum vzpostavil sistem, s katerim je Teheran ustavil jedrski program, ki je bil viden kot grožnja stabilnosti.
Zunanji ministri EU se bodo s položajem ukvarjali na izrednem zasedanju v petek. Glede vsebinskih odločitev so pričakovanja skromna. Borrell je v Bruselj že povabil iranskega zunanjega ministra Džavada Zarifa. Tudi evropska komisija bo po napovedih predsednice Ursule von der Leyen v sredo opravila posebno krizno zasedanje. Pričakuje, da bo EU aktivirala vse diplomatske kanale.
Najpomembnejša zaščita ljudi na misiji
Eden od strahov članic EU je, da bi se na iraških tleh razplamtela vojna med Iranom in ZDA. O pozivu iraškega parlamenta k slovesu tujih sil je veliko zadržkov. Brez njihove navzočnosti si je težko predstavljati uspešno bitko proti Islamski državi.
Tudi Nato ima v Iraku misijo za usposabljanje domačih enot. Misija deluje na vabilo vlade v Bagdadu. Severnoatlantski svet, veleposlaniki držav članic pri Natu, so se včeraj sestali na izrednem zasedanju, na katerem so obravnavali položaj v Iraku in Iranu.
Po zadnjih dogodkih je usposabljanje iraških sil na terenu ustavljeno. Po besedah generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga je najpomembnejša zaščita približno 500 ljudi na misiji. ZDA so na sestanku informirale zaveznice o razmerah v regiji.
Že več let je njihova skupna linija, da Iran izvaja destabilizirajoče dejavnosti na širšem območju Bližnjega vzhoda.
»Strinjamo se, da Iran ne sme dobiti jedrskega orožja. Imamo skupne skrbi o iranskih preizkusih raket in se strinjamo z obsodbo iranske podpore več terorističnim skupinam,« je ocenil Norvežan Stoltenberg.
Peti člen
Navedel je zaostrovanje, ki vključuje napad na naftne zmogljivosti v Savdski Arabiji, sestrelitev ameriškega drona in napade na zavezniške sile, ki so jih izvedle skupine s podporo Irana. Teheran je pozval, naj se vzdrži nadaljnjega zaostrovanja. Ni hotel nedvoumno odgovoriti na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi ZDA uvedle 5. člen zavezniške pogodbe.
Tudi predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je v izjavi za medije na Bavarskem odgovornost za krizo pripisala »silam blizu Irana«, vlogo EU pa vidi v diplomatskem posredovanju.
Skrbijo jo napovedi Irana o obvezi iz jedrskega sporazuma. »Evropa ima posebno odgovornost. Ob rastočih napetostih govori z vsemi vpletenimi,« je sinoči sporočila Ursula von der Leyen.
