Mineva 70 let od prve mirovne operacije

Od leta 1948 so Združeni narodi avtorizirali več kot 70 mirovnih operacij. 
Fotografija: Misija UNTSO na Golanski planoti. FOTO: Ministrstvo za obrambo RS
Odpri galerijo
Misija UNTSO na Golanski planoti. FOTO: Ministrstvo za obrambo RS

Združeni narodi (ZN) danes praznujejo mednarodni dan pripadnikov mirovnih misij ZN, ki ga zaznamuje 70. obletnica prve mirovne operacije.
 
Združeni narodi so prve mirovnike 29. maja 1948 napotili na Bližnji vzhod, na območje izraelsko-palestinskega konflikta. Gre za misijo UNTSO (United Nations Truce Supervision Organization) z nalogo nadzorovanja uresničevanja sporazumov Izraela s sosednjimi državami, ki so uradno končali izraelsko-palestinsko vojno. Gre za misijo, ki traja še danes, v njej pa po navedbah slovenske vlade redno sodelujejo tudi pripadniki Slovenske vojske.

 
Zdaj po svetu 14 mirovnih operacij 


Od leta 1948 se je pod okriljem Združenih narodov zvrstilo več kot 70 mirovnih operacij, v katerih je skupaj sodelovalo več kot milijon pripadnikov mirovnih sil. Zdaj svoj mandat izpolnjuje 14 mirovnih operacij – med drugim v Darfurju, Maliju, Zahodni Sahari, Srednjeafriški republiki ter na Kosovu in Haitiju –, kjer sodeluje približno 100.000 vojakov, policistov in civilnih strokovnjakov iz 125 držav. Slovenija je doslej sodelovala v šestih misijah, in sicer na Cipru, Kosovu, Bližnjem vzhodu, v Vzhodnem Timorju, Siriji in Libanonu.

Pripadniki Slovenske vojske, ki sodelujejo v mirovni misiji ZN v Libanonu. FOTO: Ministrstvo za obrambo RS
Pripadniki Slovenske vojske, ki sodelujejo v mirovni misiji ZN v Libanonu. FOTO: Ministrstvo za obrambo RS

 
Čeprav so leta 1989 mirovne sile Združenih narodov prejele Nobelovo nagrado za mir, mirovnikom, »modrim čeladam«, mnogi očitajo neučinkovitost pri preprečevanju hujših kršitev človekovih pravic. Pred njihovimi očmi sta se zaradi neustreznih pooblastil zgodila genocida v Srebrenici in Ruandi, grobe kršitve človekovih pravic v začetku devetdesetih let niso bile preprečene niti v Somaliji. Kritikam navkljub velja povzeti stališče slovenske vlade, da so mirovniki za milijone ljudi (po)stale simbol upanja in priložnosti za mir. V preteklosti so mirovniki skrbeli predvsem za prekinitve sovražnosti in stabilizacijo razmer, v zadnjem času pa mirovne operacije postajajo kompleksnejše – mirovniki so vključeni v razoroževanje, zaščito človekovih pravic ter pomagajo pri ponovnem vzpostavljanju državnih institucij.


 

Slovenija podpira reformo mirovnih operacij

 
V slovenski vladi navajajo, da Slovenija podpira generalnega sekretarja Združenih narodov Antonia Guterresa pri reformi varnostne strukture ZN, del katere je tudi sistem mirovnih operacij. Gre za tako imenovano iniciativo A4P (Action for Peacekeeping), ki si med drugim prizadeva za varnejše mirovne operacije, temelječe na realnih pričakovanjih. Slovenija stremi tudi k vključevanju žensk v mirovne operacije in misije. Lani je bila naša država ena izmed prvih podpisnic zaveze za preprečevanje in odpravo spolnega izkoriščanja v mirovnih operacijah in misijah, prav tako je slovenskemu kontingentu v misiji v Libanonu prvič poveljevala slovenska poveljnica, majorka Nina Raduha. 

Pripadniki Slovenske vojske, ki sodelujejo v mirovni misiji ZN na Bližnjem vzhodu. FOTO: Ministrstvo za obrambo RS
Pripadniki Slovenske vojske, ki sodelujejo v mirovni misiji ZN na Bližnjem vzhodu. FOTO: Ministrstvo za obrambo RS

Komentarji: