Trumpovi odvetniki se otepajo preiskave
Posebni preiskovalec naj bi v zameno za pričanje predsednika ponudil hiter zaključek dela preiskave.
Odpri galerijo
Po zadnjih podatkih so menda Donaldu Trumpu (na fotografiji) pri zmagi pomagali ne samo Rusi, pač pa morda celo arabski princi. FOTO: Kevin Lamarque/Reuters
Bela hiša in posebni preiskovalec Robert Mueller že nekaj časa kot težkokategornika poplesujeta drug okoli drugega. Včeraj je odvetnik Donalda Trumpa najavil, da naj bi Mueller do 1. septembra končal poizvedovanje ali je predsednik ZDA skušal vplivati na tako imenovano rusko preiskavo, če bo Trump pristal na zaslišanje.
Trditev je treba jemati z zrnom previdnosti, saj je njen vir Rudy Giuliani, Trumpov odvetnik, ki se je v zadnjih dveh tednih že nekajkrat zaletel s presenetljivimi izjavami. Toda v včeraj objavljenem pogovoru za časnik New York Times je poudaril, da ameriško desnico preganjajo novembrske kongresne volitve, saj poznojesenska razprava o predsednikovem morebitnem spornem ravnanju ne bi bila dobra popotnica za republikanske kandidate. Po Giulianijevih besedah naj bi Mueller datum predlagal pred približno dvema tednoma, ko so se pogajali o tem, ali bo Trump odgovarjal na vprašanja preiskovalcev. Ponujeni (zgodnji) rok za končanje preiskave pa naj bi bil odvisen od pristanka predsednika in njegove odvetniške ekipe.
Hkrati naj bi bilo včerajšnje razkritje del taktike, s katero želi Bela hiša prek javnosti pritisniti na Muellerja, saj je Giuliani spomnil na dogajanje v jeseni 2016. Takrat je javna objava nekdanjega direktorja zvezne policije FBI Jamesa Comeya, da so se ponovno lotili preiskave demokratske predsedniške kandidate Hillary Clinton in njene uporabe zasebne epošte med vodenjem zunanjega ministrstva, sprožila obtožbe demokratov, da je Comey pomagal presukati volitve v korist Trumpa in njegove tesne zmage. Giuliani je včeraj to prelil v trditev, da »ne želimo ponovitve volitev iz 2016, ko smo dobili nasprotujoče si trditve in ne vemo, kako je vse vplivalo na izide«. Giuliani želi hkrati poizvedovanje o morebitnem predsednikovem posegu spremeniti v tehtanje kredibilnosti Comeya in Trumpa. Ko je FBI skušala ugotoviti, ali je Trumpova kampanja vedela ali pa celo sodelovala z – domnevno – ruskimi posegi v volitve (kar je dobilo imel ruska preiskava), naj bi Trump skušal Comeya prepričati, naj jo ustavi. Ko ta na to ni pristal, ga je predsednik maja lani odpustil, kar je nemudoma sprožilo obtožbe, da gre za nezakonit poseg v delo preiskovalcev.
Tudi če bo Mueller v resnici septembra končal ta del preiskave, bo njegova ekipa nadaljevala s protiobveščevalnim poizvedovanjem o tujem posegu v volitve, kar lahko traja tudi več let. Še posebej, ker naj bi po zadnjih poročilih republikancu pri zmagi pomagali ne samo Rusi, pač pa morda celo arabski princi.
Trditev je treba jemati z zrnom previdnosti, saj je njen vir Rudy Giuliani, Trumpov odvetnik, ki se je v zadnjih dveh tednih že nekajkrat zaletel s presenetljivimi izjavami. Toda v včeraj objavljenem pogovoru za časnik New York Times je poudaril, da ameriško desnico preganjajo novembrske kongresne volitve, saj poznojesenska razprava o predsednikovem morebitnem spornem ravnanju ne bi bila dobra popotnica za republikanske kandidate. Po Giulianijevih besedah naj bi Mueller datum predlagal pred približno dvema tednoma, ko so se pogajali o tem, ali bo Trump odgovarjal na vprašanja preiskovalcev. Ponujeni (zgodnji) rok za končanje preiskave pa naj bi bil odvisen od pristanka predsednika in njegove odvetniške ekipe.
Hkrati naj bi bilo včerajšnje razkritje del taktike, s katero želi Bela hiša prek javnosti pritisniti na Muellerja, saj je Giuliani spomnil na dogajanje v jeseni 2016. Takrat je javna objava nekdanjega direktorja zvezne policije FBI Jamesa Comeya, da so se ponovno lotili preiskave demokratske predsedniške kandidate Hillary Clinton in njene uporabe zasebne epošte med vodenjem zunanjega ministrstva, sprožila obtožbe demokratov, da je Comey pomagal presukati volitve v korist Trumpa in njegove tesne zmage. Giuliani je včeraj to prelil v trditev, da »ne želimo ponovitve volitev iz 2016, ko smo dobili nasprotujoče si trditve in ne vemo, kako je vse vplivalo na izide«. Giuliani želi hkrati poizvedovanje o morebitnem predsednikovem posegu spremeniti v tehtanje kredibilnosti Comeya in Trumpa. Ko je FBI skušala ugotoviti, ali je Trumpova kampanja vedela ali pa celo sodelovala z – domnevno – ruskimi posegi v volitve (kar je dobilo imel ruska preiskava), naj bi Trump skušal Comeya prepričati, naj jo ustavi. Ko ta na to ni pristal, ga je predsednik maja lani odpustil, kar je nemudoma sprožilo obtožbe, da gre za nezakonit poseg v delo preiskovalcev.
Tudi če bo Mueller v resnici septembra končal ta del preiskave, bo njegova ekipa nadaljevala s protiobveščevalnim poizvedovanjem o tujem posegu v volitve, kar lahko traja tudi več let. Še posebej, ker naj bi po zadnjih poročilih republikancu pri zmagi pomagali ne samo Rusi, pač pa morda celo arabski princi.
