Vrhovno sodišče potrdilo »muslimansko prepoved«
Konservativna večina je potrdila, da lahko predsednik prepove vstop v državljanom večinoma muslimanskih držav.
Odpri galerijo
V uradni izjavi je predsednik ZDA zatrdil, da gre pri odločitvi vrhnovnega sodišča za izjemno zmago Američanov in ustave. FOTO: Kevin Lamarque/Reuters
Ostro razdeljeno ameriško vrhovno sodišče je v torek potrdilo tretjo različico predsedniškega ukaza Donalda Trumpa, s katerim je prepovedal vstop v ZDA za državljane sedmih držav. Ukaza se je prijelo ime »muslimanska prepoved«, ker se osredotoča na države z večinoma muslimanskim prebivalstvom, konservativni sodniki pa so zavrnili pritožbe, da gre za versko diskriminacijo in da je predsednik presegel svoja pooblastila.
Odločitev je velika zmaga za Trumpa, ki se je na družbenem omrežju twitter nemudoma odzval z globoko mislijo: »Vau!«
Zapiranje mej je ena od osrednjih tem njegovega še vedno težko doumljivega vzpona na vrh ameriške politike, po besedah predsednika vrhovnega sodišča Johna Robertsa, ki je spisal mnenje večine, pa ima predsednik ZDA precejšnjo moč pri nadziranju priseljevanja. Roberts je zavrnil trditev o protimuslimanski usmeritvi ukaza, toda hkrati je bil zelo previden in ni podprl Trumpovih hujskaških izjav o prisiljevanju in muslimanih, kot je bila, denimo, obljuba v kampanji, da bo muslimanom prepovedal vstop v državo. V odločitvi je zapisal, da vladni argumenti upravičujejo prepoved z vidika nacionalne varnosti, »ne izražamo pa mnenja o preudarnosti takšne politike«.
Mnenje je izrazila četverica liberalnih sodnikov, ki jih je preglasila peterica konservativcev. Sodnica Sonia Sotomayor je v silovitem odzivu, ki ga je podala s sodne klopi, kar vedno pomeni še posebno ostro nasprotovanje, dejala, da »zgodovina ne bo prijazna do današnje zgrešene odločitve in tudi ne sme biti«. Primerjala jo je s sklepom iz leta 1944, Korematsu proti ZDA, ko je vrhovno sodišče odobrilo zapiranje Američanov japonskega rodu v zbirna taborišča. »Večina je predsednikove obtožbe na račun muslimanov potisnila na stran kot nepomembne. Takšno stališče razžira osnovna načela verske strpnosti, ki jo sodišče drugikrat tako izrazito ščiti, članom manjšinskih ver v državi pa sporoča, da niso enakovredni člani politične skupnosti,« je bila odločna Sotomayorjeva.
Odločitev vrhovnih sodnikov pomeni veliko pravno zmago predsednika ZDA, ta pa temelji na sporni odločitvi republikanskega vrha senata iz leta 2016, ki je preprečilo glasovanje o imenovanju sodnika Merricka Garlanda na izpraznjeno mesto na vrhovnem sodišču, kar je Trumpu omogočilo, da je imenoval izjemno konservativnega sodnika Neila Gorsucha. Bela hiša je lani izdala tri izvršne ukaze o prepovedi potovanj za muslimane, vsi so bili deležni tožb in ukinitev na nižjih sodnih stopnjah. Tretji je tako rezultat pravosodnega boja in precej manj oster od prvega, vlada pa je za dobro mero prepoved vstopa državljanom petih pretežno muslimanskih držav (Iran, Libija, Somalija, Sirija in Jemen) dodala za Severne Korejce in državne uradnike Venezuele.
Podpora konservativnega krila kaže, da bo predsednik lahko nadaljeval podobno ostro politiko proti priseljevanju v ZDA. Tako je že napovedal še več podobnih ukrepov z zagotovilom, da bo branil suverenost in varnost ZDA ter uvedel politiko priseljevanja, ki »bo služila nacionalnim interesom ZDA in njenim državljanom«. Nazadnje je z ukazom o ločevanju otrok in staršev, ki so na nedovoljen način prestopili mejo, povzročil splošno ogorčenje med Američani.
Odločitev je velika zmaga za Trumpa, ki se je na družbenem omrežju twitter nemudoma odzval z globoko mislijo: »Vau!«
Zapiranje mej je ena od osrednjih tem njegovega še vedno težko doumljivega vzpona na vrh ameriške politike, po besedah predsednika vrhovnega sodišča Johna Robertsa, ki je spisal mnenje večine, pa ima predsednik ZDA precejšnjo moč pri nadziranju priseljevanja. Roberts je zavrnil trditev o protimuslimanski usmeritvi ukaza, toda hkrati je bil zelo previden in ni podprl Trumpovih hujskaških izjav o prisiljevanju in muslimanih, kot je bila, denimo, obljuba v kampanji, da bo muslimanom prepovedal vstop v državo. V odločitvi je zapisal, da vladni argumenti upravičujejo prepoved z vidika nacionalne varnosti, »ne izražamo pa mnenja o preudarnosti takšne politike«.
Protestniki, ki so proti Trumpovi prepovedi preseljevanj. FOTO: Mandel Ngan/AFP
Odločen odziv
Mnenje je izrazila četverica liberalnih sodnikov, ki jih je preglasila peterica konservativcev. Sodnica Sonia Sotomayor je v silovitem odzivu, ki ga je podala s sodne klopi, kar vedno pomeni še posebno ostro nasprotovanje, dejala, da »zgodovina ne bo prijazna do današnje zgrešene odločitve in tudi ne sme biti«. Primerjala jo je s sklepom iz leta 1944, Korematsu proti ZDA, ko je vrhovno sodišče odobrilo zapiranje Američanov japonskega rodu v zbirna taborišča. »Večina je predsednikove obtožbe na račun muslimanov potisnila na stran kot nepomembne. Takšno stališče razžira osnovna načela verske strpnosti, ki jo sodišče drugikrat tako izrazito ščiti, članom manjšinskih ver v državi pa sporoča, da niso enakovredni člani politične skupnosti,« je bila odločna Sotomayorjeva.
Odločitev vrhovnih sodnikov pomeni veliko pravno zmago predsednika ZDA, ta pa temelji na sporni odločitvi republikanskega vrha senata iz leta 2016, ki je preprečilo glasovanje o imenovanju sodnika Merricka Garlanda na izpraznjeno mesto na vrhovnem sodišču, kar je Trumpu omogočilo, da je imenoval izjemno konservativnega sodnika Neila Gorsucha. Bela hiša je lani izdala tri izvršne ukaze o prepovedi potovanj za muslimane, vsi so bili deležni tožb in ukinitev na nižjih sodnih stopnjah. Tretji je tako rezultat pravosodnega boja in precej manj oster od prvega, vlada pa je za dobro mero prepoved vstopa državljanom petih pretežno muslimanskih držav (Iran, Libija, Somalija, Sirija in Jemen) dodala za Severne Korejce in državne uradnike Venezuele.
Podporniki in protestniki Trumpove politike zaostrovanja oziroma prepovedi potovanj, predvsem za državljane muslimanskih držav. FOTO: Joe Penney/Reuters
Ostra politika
Podpora konservativnega krila kaže, da bo predsednik lahko nadaljeval podobno ostro politiko proti priseljevanju v ZDA. Tako je že napovedal še več podobnih ukrepov z zagotovilom, da bo branil suverenost in varnost ZDA ter uvedel politiko priseljevanja, ki »bo služila nacionalnim interesom ZDA in njenim državljanom«. Nazadnje je z ukazom o ločevanju otrok in staršev, ki so na nedovoljen način prestopili mejo, povzročil splošno ogorčenje med Američani.
