Med znanostjo in tenisom je izbral oboje

Dr. Miha Mlakar raziskuje zakonitosti v velikih količinah podatkov, z nasveti pomaga vrhunskim teniškim igralcem.
Fotografija: Miha Mlakar FOTO: Osebni Arhiv
Odpri galerijo
Miha Mlakar FOTO: Osebni Arhiv

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.


Računalnik in teniški lopar.


Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?


Moje področje so podatki in iskanje zakonitosti v njih z metodami umetne inteligence. Seveda je to zelo široko področje in sam se trenutno osredotočam na aplikativne raziskave, kjer je ideja rešiti težavo, ki jo ima naročnik s pravilnim pristopom in prilagoditvami najsodobnejših metod. Projekti prek Instituta Jožef Stefan vključujejo avtomatsko detekcijo napak na proizvodni liniji, aplikacije za pomoč starejšim in dementnim, razvoj pogovornih asistentov in še veliko drugih. Hkrati intenzivno sodelujem z najboljšimi tenisači in tenisačicami na svetu, in sicer skrbim za taktiko in razvoj njihove igre z analizo podatkov.


Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?


Ker na našem področju lahko delamo od doma, na daljavo, se raziskovanje na inštitutu nadaljuje s podobnim tempom kot pred epidemijo. V tenisu sicer pol leta ni bilo tekmovanj, a smo ta čas izkoristili, da smo se res lahko posvetili poglobljenim analizam za naše igralce.

image_alt
Biološke molekule so lahko tudi muhaste


Zakaj imate radi znanost?


Ker imam že od nekdaj rad reševanje problemov in ker se odlično počutim, ko rezultati mojega dela ljudem olajšajo življenje ali izboljšajo produkt naročniku in tako prinesejo zadovoljstvo. Ustvarjati aplikativno znanost, ki pomaga in se uporablja, je tisto, kar me najbolj veseli.


Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?


Na inštitutu veliko časa posvečamo razvoju aplikacij in storitev za pomoč ljudem, kot so pametna zapestnica za starejše, sistem za detekcijo kožne bolezni prek slik, aplikacija za bolnike s srčnim popuščanjem in še mnoge druge.


Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?


Ko sem vpisal doktorat na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana (smeh). Res je, da so mi bili naravoslovni predmeti vedno blizu, na tem področju sem tudi tekmoval že v osnovni in srednji šoli, a sem dolgo bolj ali manj razmišljal samo o tenisu, šolanje pa je bilo včasih nujno zlo. Danes sem zelo hvaležen staršem, da pri šoli niso popuščali, in tako sem lahko obe področji odlično združil.

image_alt
Proti odpornim bakterijam in virusom


Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?


Najbolj dinamična aktivnost je gotovo funkcija selektorja slovenske teniške reprezentance. V tenisu nikoli ni dolgčas. Sodelujem tudi z najboljšimi igralci in igralkami in zanje analiziram podatke njihovih tekem in tekem njihovih nasprotnikov, tako da jim povem, kaj je treba še izboljšati in kako se lotiti nasprotnika. Poleg tega rad pomagam z nasvetom vsem, ki niso tako domači pri obdelavi podatkov, in skupaj marsikdaj rešimo kak problem.


Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?


Da se vedno sprašujemo o stvareh in nikoli nismo povsem zadovoljni z odgovorom. Prava vprašanja so marsikdaj bolj pomembna kot pravi odgovori (na napačna vprašanja).


Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?


Težko vprašanje. Morda bi rekel genski inženiring, ki bi nas lahko premaknil korak bližje ozdravitvi veliko danes še neozdravljivih bolezni.


Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?


Trenutno ne. V Sloveniji mi je prelepo. Morda, če izumijo warp in bomo tam v nekaj sekundah. Do takrat pa se bom držal letal in doma.


Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?


Na alternativne vire. Zagotovo mi je med njimi najbolj všeč sonce.


S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?


Z Albertom Einsteinom, ker mi je film o njem dal nekaj zanimivih iztočnic za pogovor.


Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?


Najbolj mi je všeč literatura na preseku znanosti in bolj dostopne vsebine, ker predstaviti kompleksne probleme tako, da so razumljivi vsem, je velika umetnost. Knjiga: Nate Silver, The signal and the noise. Spletna stran: Fivethirtyeight. Predavanje: Steve Jobs leta 2005 diplomantom​ Stanforda ob začetku leta; bolj motivacijsko kot znanstveno, a pogosto ključno za naš razvoj.


Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?


Kako majhne razlike so v profesionalnem tenisu. Richard Gasque je v karieri osvojil 52 odstotkov točk, ki jih je odigral. Roger Federer jih je dobil 54 odstotkov. Razlika dveh odstotkov je v tem primeru razlika med nič in dvajsetimi osvojenimi turnirji za grand slam.

Preberite še:

Komentarji: