Energetika 2025: Kako bo videti prihodnost slovenske energije?

Slovenija stoji pred prelomnico: kako bomo oblikovali svoj elektroenergetski sistem v prihodnjih desetletjih? Ali bomo gradili novo jedrsko elektrarno ali našli druge poti do energetske varnosti in razogljičenja? Kakšne naložbe nas čakajo? Kakšna bo cena elektrike za gospodinjstva in podjetja? Strokovnjaki se strinjajo, da je na nacionalni ravni treba pretehtati alternative, ki so na voljo, in doseči soglasje o optimalnem trajnostnem nacionalnem elektroenergetskem sistemu.

Lanska kampanja pred preklicanim referendumom o gradnji nove jedrske elektrarne je namreč pokazala, da v Sloveniji nimamo premalo informacij o novi jedrski elektrarni, temveč da smo imeli premalo informacij o alternativah, če jedrske elektrarne ne bi gradili. Prav tako v Sloveniji še ni bila izpeljana celovita javna diskusija o optimalnem trajnostnem nacionalnem elektroenergetskem sistemu z vidika optimalne strukture virov energije, zanesljivosti oskrbe, potrebnih naložb in cen energije za odjemalce.

Začetek vsebinsko poglobljene uredniške kampanje je predviden 12. 7. 2025, zaključek pa 23. 10. 2025 s fotoreportažo. V tem časovnem obdobju bomo podrobno in z različnimi strokovnjaki osvetljevali področje energetike v Sloveniji. Sočasno pa se bo izvajala promocija konference in kampanje.

FOTO: Depositphotos

Kakšne vsebine lahko pričakujete in zakaj se udeležiti konference?

Energetika 2025 ni le konferenca – je pomemben nacionalni posvet o oblikovanju optimalnega, trajnostnega in stroškovno učinkovitega elektroenergetskega sistema za prihodnost Slovenije. Sodelujoči strokovnjaki bodo razpravljali o različnih temah in iskali odgovore na aktualna vprašanja:

• Kakšna bi bila glede na naravne danosti Slovenije optimalna struktura proizvodnih virov električne energije, ki bi zagotavljala stabilen elektroenergetski sistem in zanesljivo oskrbo?
• Katera struktura elektroenergetskega sistema zagotavlja dejansko razogljičenje proizvodnje električne energije v Sloveniji?
• Kateri koncept razvoja elektroenergetskega sistema je optimalen z vidika potrebnega obsega vlaganj v proizvodne vire, omrežje in spodbude ter zagotavlja najnižje cene električne energije za odjemalce?

Med govorniki bodo priznani strokovnjaki iz akademskih krogov, industrije in javnega sektorja – med drugim dr. Jože P. Damijan, ki bo udeležence nagovoril s temo Teze za optimalni elektroenergetski sistem za Slovenijo, ter predstavniki ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

Konferenca bo v dveh vsebinsko bogatih sklopih z okroglimi mizami (Koncept elektroenergetskega sistema: izkušnje, izzivi in rešitve ter Rešitve za stabilizacijo prihodnjega elektroenergetskega sistema), na katerih bodo razpravljali o:

• optimalni EES glede na izkušnje drugih držav EU in glede na slovenske naravne danosti,
• kakšen je optimalen delež nestanovitnih OVE,
• kakšen je še neizkoriščen hidroenergetski potencial Slovenije,
• optimalna velikost JEK2,
• vloga SMR,
• s katero kombinacijo virov je mogoče zagotoviti najbolj stabilne in najnižje cene,
• vloga ČHE in baterij,
• pomen vlaganj v nadgradnjo distribucijskega in prenosnega omrežja,
• vloga vodika kot hranilca energije in zamenjave za zemeljski plin v industriji,
• optimalna kombinacija vlaganj v elektro in plinovodno omrežje,
• pomen umeščanja v prostor ob gradnji omrežij in proizvodnih virov ipd.

FOTO: HESS

  

FOTO: Blaž Samec

FOTO: Plinovodi

FOTO: Janez Marolt

FOTO: Žiga Intihar

FOTO: Žiga Intihar

Komu je konferenca namenjena?

• Strokovnjakom za energetiko in okolje,
• energetskim podjetjem in industriji,
• inženirjem, tehnološkim razvijalcem,
• odločevalcem in predstavnikom oblasti,
• investitorjem in finančnim strokovnjakom.

Kaj bomo pokrivali v uredniški kampanji?

V ospredju uredniške kampanje bo:

Energetska prihodnost

Tu bo v ospredju prihodnost energetike v EU, s posebnim poudarkom na Sloveniji. Predstavili bomo vizijo posodobljenega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) ter ocenili, kako ambiciozen in izvedljiv je ta načrt. Pogledali bomo, kako uspešni smo bili pri izpolnjevanju prejšnjih zavez in kako se odziva svet.

Dotaknili se bomo pobud za kapitalske naložbe slovenskih energetskih družb in podnebnih ciljev EU in Slovenije. Obravnavali bomo oblikovanje optimalnega elektroenergetskega sistema do leta 2050, s poudarkom na povečanju sončnih elektrarn in njihovem vplivu na obnovljive vire ter samooskrbo z elektriko.

Analizirali bomo stanje sončnih, vetrnih, hidroelektrarn in geotermalne energije ter predstavili različne poslovne modele samooskrbe. Govorili bomo o dejavnikih, ki vplivajo na nihanje proizvodnje in cen elektrike, ter o zanesljivih energetskih rešitvah za gospodarstvo in gospodinjstva.

Poseben poudarek bo na hibridnih sistemih z več viri energije, tranzitnih plinovodih, vlogi Hrvaške v plinskem transportu in razvoju vodikovih tehnologij, vključno z evropsko vodikovo hrbtenico in projektom Severnojadranske vodikove doline.

Predstavili bomo tudi strateški dokument Vodikov svet treh morij, ki analizira možnosti zelene reindustrializacije in transportnih poti za zeleni vodik. Ne bomo pozabili na vlogo industrije kot stabilizatorja elektroenergetskega omrežja, širitev slovenske borze električne energije in kadrovske izzive, ki jih ima sektor.

FOTO: Depositphotos

Upravljanje, investicije in učinkovitost

Podrobno bomo obravnavali ključne izzive in priložnosti, ki čakajo slovenski energetski sektor. Dotaknili se bomo digitalizacije energetskih sistemov, pri čemer bomo razpravljali o tem, kako daleč naj gremo z digitalizacijo, koliko energije ta porabi in kako se izogniti kibernetskim tveganjem.

Poleg tega bomo predstavili najnovejše investicijske dejavnosti v slovenski energetiki, ki so v letu 2023 dosegle rekordnih 685 milijonov evrov, ter ocenili potrebna vlaganja v omrežja po Sloveniji. Velik poudarek bo na optimalnem upravljanju in načrtovanju energetske infrastrukture, da zagotovimo primerna in uravnotežena vlaganja.

Raziskali bomo tudi priložnosti in izzive trga vseh vrst energentov, od tradicionalnih virov, kot sta plin in jedrska energija, do obnovljivih virov. Govorili bomo o tržni vrednosti stabilne in manj stabilne ponudbe, predvsem v luči pojava negativnih cen, ter o novih sistemih omrežnin.

S posebnim poudarkom bomo predstavili energetski monitoring kot orodje za učinkovito aktivno upravljanje porabe, pa tudi načine stabilizacije elektroenergetskega sistema z visokim deležem obnovljivih virov energije. Pogledali bomo časovnico umeščanja novih daljnovodov, potrebnih za podporo vetrnicam in velikim sončnim elektrarnam, ter razpravljali o hranilnikih energije, vključno s črpalnimi hidroelektrarnami.

FOTO: Depositphotos

Posebno pozornost bomo namenili tudi spodbudam Eko sklada in Sklada EU za modernizacijo, ki podpirajo okoljske naložbe in obnovljive vire. Na konferenci bodo predstavljene tudi možne poti do ogljične nevtralnosti za podjetja, energetske prenove zgradb kot način zmanjšanja emisij in vzpostavitev podnebnih pisarn za občine in regije.

Ne bomo pozabili na učinkovito upravljanje tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami, ter na zagotavljanje kibernetske varnosti proizvodnih in distribucijskih sistemov energije.

Jedrska energija

Za konec bomo pod drobnogled vzeli pomembno vlogo jedrske energije v EU in Sloveniji ter pregledali študijo izvedljivosti podaljšanja obratovalne dobe Nuklearne elektrarne Krško, ki se začenja letos in poteka do leta 2043, ter postopke za delovanje jedrskih elektrarn tudi po 60 letih po svetu.

Dotaknili se bomo izzivov projekta JEK 2, vključno s financiranjem in državno vlogo, z načrtom odločitve do leta 2028. Pogledali bomo tudi možnosti uporabe malih modularnih reaktorjev (SMR) v Sloveniji.

Poleg tega bomo analizirali, koliko sončnih elektrarn bi bilo potrebnih za nadomestitev jedrske energije, skupaj s stroški hranilnikov in omrežja. Poseben poudarek bo tudi na pomenu velikih turbin za stabilnost elektroenergetskih sistemov, ob upoštevanju izkušenj iz nedavnih sesutij omrežij v Evropi.

Vabljeni!