Bolezen, ki se začne nenajavljeno: prepoznajte prve znake, preden bo prepozno

V podkastu boste izvedeli, zakaj je pogovor o bolezni lahko zdravilo samo po sebi.

 

Demenca je tiha vsiljivka. Pride počasi, ne da bi se najprej najavila, in se najprej naseli v drobnih trenutkih – pozabljen ključ, napačen hodnik, zmeden pogled ob znanem obrazu.

A kot opozarja dr. Zdenka Čebašek - Travnik v novi epizodi podkasta Supermoč: »Ko izgubljaš spomin, ne izgubljaš le besed, ampak izgubljaš del sebe.«

Prav knjiga Kje so moji ključi (Mladinska knjiga Založba) – zbirka resničnih zgodb o življenju z demenco – je bila povod, da smo temo odprli brez olepševanja. V podkastu so sodelovali soavtorji knjige dr. Čebašek - Travnik, dr. Saša Novak in Edo Krnič, ki skupaj dokazujejo, da je mogoče združiti pripovedno moč in strokovno znanje, da bolezen postane manj nevidna in manj tabuizirana.

Knjiga, ki razbije molk

V Kje so moji ključi se srečamo z življenji ljudi, ki se jim spomin izmika kot pesek skozi prste, a v drobnih trenutkih še vedno žarijo toplina, humor in človečnost. »Zgodbe niso le ganljive, ampak tudi izobraževalne,« je v Supermoči povedala dr. Saša Novak. »Vsaka je opremljena s strokovnim komentarjem, ki bralcu pomaga razumeti, kaj se dogaja v možganih.«

Profesor dr. Zvezdan Pirtošek, ki je knjigi dodal spremno besedo, je v pogovoru poudaril, da je največji izziv pri demenci prav njena zgodnja nevidnost: »Prve znake pogosto pripišemo staranju, a v resnici se bolezen že začenja.«

Resnica, ki jo je treba povedati

Gostje podkasta so se strinjali, da je ena največjih težav stigma. »Ko skrbimo za nekoga z demenco, moramo sprejeti, da je včeraj morda izbrisan, a danes še vedno lahko prinese nasmeh,« je dejal dr. Pirtovšek.

Knjiga Kje so moji ključi tako postane več kot literarno delo. Je priročnik sočutja, narativna medicina in opomin, da so pogovor, podpora in skupnost najboljša orodja proti osamljenosti bolezni.

Od prvih znakov do novih upanj

Demenca ne pride čez noč. Najprej je drobna pozabljivost, potem težave pri opravilih, ki so bila nekoč rutinska. Dr. Čebašek - Travnik svetuje: »Ne čakajte. Ob prvih znakih poiščite pomoč. Zgodnje ukrepanje lahko bistveno spremeni potek bolezni.«

Preventiva – od sredozemske prehrane in telesne aktivnosti do socialne povezanosti – lahko zmanjša tveganje. »Dobri odnosi, druženje, gibanje, tudi mentalna aktivnost in izogibanje kroničnemu stresu so del preventive,« je dejal dr. Pirtovšek. A če nas bolezen doleti in vstopi v življenje, obstajajo možnosti upočasnitve napredovanja. Nova zdravila prinašajo realno, čeprav omejeno upanje.

Zakaj moramo govoriti

V času, ko je demenca še vedno obdana s tišino, knjiga Kje so moji ključi založbe Mladinska knjiga in epizoda podkasta Supermoč dokazujeta, da je mogoče temo odpreti na način, ki ni ne senzacionalističen ne sterilno strokoven, ampak iskren.

»Demenca ni konec zgodbe,« pravi dr. Čebašek - Travnik. »Je začetek nove – težje, a še vedno polne človečnosti.«

---

Naročnik oglasne vsebine je Mladinska knjiga