Brezposelnost pada, napovedi optimistične

Ljubljana - Konec junija je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 117.352 brezposelnih, kar pomeni, da se je njihovo število zmanjšalo že peti mesec zapored. V primerjavi z enakim obdobjem lani je brezposelnost še vedno večja za 0,6 odstotka. Brezposelnost se je zmanjšala povsod po Sloveniji, razen v Pomurju.

Na območju Murske Sobote se je brezposelnost povečala za 4,8 odstotka, kar je posledica stečaja Aha Mure, kjer je delo izgubilo več kot tisoč delavcev. Število brezposelnih je najbolj upadlo v ptujski regiji (za 4,4 odstotka), v Kranju (za slabe štiri odstotke), v Velenju (za 3,2 odstotka) in v Kopru (za tri odstotke).

Več trajno brezposelnih

V primerjavi z majem se je najbolj povečal delež trajno presežnih delavcev in stečajnikov. Povečal se je tudi delež brezposelnih žensk. Med starostnimi skupinami sta se povečali skupina starih od 40 do 49 let in starejših od petdeset let, v izobrazbenih skupinah pa se je najbolj povečal delež brezposelnih z osnovnošolsko in terciarno izobrazbo.

Kapilarno pobiranje gospodarstva

»Glede na zadnje kazalnike v gospodarstvu postajam optimističen,« pravi ekonomist Aleš Vahčič, ki je še pred kratkim napovedoval veliko bolj črn scenarij za slovenski trg dela. »V Evropi imajo gospodarsko rast, tudi naš izvoz narašča. Finančna injekcija v bančni sistem je razmere precej stabilizirala, zato ni bilo večjih odpuščanj. K izboljšanju razmer je pripomoglo tudi povečanje drobnega, kapilarnega gospodarstva. K zmanjševanju števila brezposelnih je pripomoglo tudi dejstvo, da mnoga podjetja po stečaju delavce zaposlijo nazaj. Tak primer je denimo Toper. Med drugim se je povečalo število majhnih podjetij, vse več je drobnih podjetniških pobud. Tudi ljudje, ki so sicer zaposleni, se poleg službe ukvarjajo še z dodatnimi dejavnostmi in nekateri odpirajo tudi nova delovna mesta. Če pogledamo, koliko je samo drobne ponudbe na področju kulinarike, kar je trend v zadnjem času. Poznam primer, kjer enodnevna prodaja hrane prinese okrog tisoč evrov čistega dobička. To kapilarno gospodarstvo je bila ena izmed najbolj pozitivnih posledic gospodarske krize v Sloveniji,« meni Vahčič, ki za kratkoročno obdobje na trgu dela sicer ne napoveduje spektakularnih obratov na bolje. »Za to bi potrebovali vsaj dveodstotno gospodarsko rast. Da bi se brezposelnost zmanjšala na 60.000, kot je bilo pred krizo, za zdaj ne moremo pričakovati. Edini resnejši problem, ki ga vidim, je Pomurje, kjer se bo trg dela po strečaju Mure težko pobral. Edina rešitev, ki jo vidim za ta del Slovenije, je delo v Avstriji. Del tega denarja bo spodbudil investicije v Sloveniji, kar bo pripomoglo k temu, da se bo na trgu dela pobrala vsaj druga generacija.«

Zaustavitev privatizacije 
je slabo znamenje

Tudi ekonomist Bernard Brščič je prepričan, da smo dno že dosegli. Zunanje okoliščine, kar zadeva gospodarsko ozračje v naših najpomembnejših zunanjetrgovinskih partnericah, so ugodne. »V zadnjih letih smo se sicer privadili številk, ki so za Slovenijo, kar zadeva brezposelnost, nesprejemljive. Udomačili smo se v rangu nad sto tisoč, kar je po moji oceni za tako majhno, odprto gospodarstvo, ki je vpeto v evropsko okolje, izjemno visoka brezposelnost. Še pred šestimi leti smo se gibali v rangu okrog 60 tisoč. Med krizo so se nam referenčne točke bistveno spremenile in se nam zdi, da je 117 tisoč velik preboj v primerjavi s 129 tisoč, kar je bila naša realnost še pred tremi meseci. Razlogov za evforijo nimamo, ampak se moramo vprašati po vzrokih za brezposelnost nad sto tisoč,« meni Brščič, ki do konca leta napoveduje zmerno upadanje števila brezposelnih. Zaustavitev privatizacije je po njegovem mnenju eno slabših znamenj, ki pomeni, da so tuje investicije nezaželene, kar ne bo pripomoglo h gospodarskemu okrevanju. Razen tujih investicij v Sloveniji namreč ni obetov za odpiranje novih delovnih mest. Slovenija je hiperzadolžena, zato bo potrebno resno razdolževanje. Tega procesa se brez tujih investicij ne bo dalo speljati. Brščič meni, da bomo brez odpiranja tujemu kapitalu Slovenci še naprej capljali na mestu, saj spodbujevalcev domačih investicij ni na vidiku.

Izguba zaposlitev 
za določen čas

Junija se je na zavodu na novo prijavilo 6713 brezposelnih, kar je 9,7 odstotka več kot maja in 11,5 odstotka več kot junija 2013. Med novoprijavljenimi je bilo 893 iskalcev prve zaposlitve.

V prvem polletju letošnjega leta je bilo na zavodu povprečno prijavljenih 124.499 brezposelnih. Na novo se je prijavilo 50.151 brezposelnih, kar je 3,6 odstotka manj kot lani v tem času. Največ na novo prijavljenih na zavodu - takih je bilo kar 26.162 - je izgubilo zaposlitev za določen čas. Prijavilo se je še 6923 iskalcev prve zaposlitve in 10.394 trajno presežnih delavcev oziroma stečajnikov. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je na zavodu prijavilo kar devet odstotkov več iskalcev prve zaposlitve, brezposelnih po izteku zaposlitev za določen čas se je prijavilo za dobrih šest odstotkov manj, trajno presežnih delavcev in stečajnikov pa za 5,5 odstotka manj.