Prijatelji na morje, Mateja na Kolpo

Zgodba v Lazih pri Predgradu se je začela, ko je Matejin dedek vikend hišo ob Kolpi podaril njenemu očetu. »To je bila skromna hiška brez vode. Čez čas smo jo zrušili in zgradili nov, malo bolj komforten vikend. Vedno smo imeli veliko obiskov, hvalili so prijetno lokacijo ob reki. Nekega dne smo kupili kanu in se spuščali po reki. Potem smo se odločili za mini raft, ki je bolj stabilen in primeren za otroke. In porodila se nam je ideja: zakaj ne bi tega ponudili tudi drugim, da bi okusili užitke na vodi? Navdušena nad novim športom sva se z bratom vpisala v kajakaško šolo, usvojila osnove in celo rekreativno tekmovala,« je pripovedovala Mateja Skender, ki je pred tremi leti diplomirala na ljubljanski fakulteti za šport.

»Kot profesorica športne vzgoje poznam osnove veslanja in reševanje iz vode, Jure pa je prek rafting zveze pridobil licenco za vodnika raftinga in reševalca iz vode,« je pojasnila, kako sta z bratom prispevala k delovanju družinskega podjetja Sort.

Ko so se posla lotili, je sezona trajala od junija do avgusta. Več ko so imeli čolnov, več je bilo povpraševanja. Zdaj se začne maja in traja do oktobra. »Zgodnji rafting je lepši od sezonskega, saj je aprila voda višja. Sicer je zato malo bolj nevarna, vendar adrenalinska, namenjena užitkarjem in dobrim plavalcem.« Zadnja leta sezono odprejo z državnim prvenstvom v raftingu, konec pa naznani vodostaj. »Kolpa je znana po tem, da prestopa bregove. Vsaka štiri leta poplavi tudi naše prostore. Skratka, septembra je rafting še aktualen, črto pod sezono pa potegne narava.«

Motivacijski vikendi za podjetja

Največ gostov jih obišče konec julija, tok se ne ustavi do sredine avgusta. »Ob koncu tedna imamo do 50 gostov,« je povedala o povpraševanju. Pridejo s šotori, avtodomi, nastanijo pa se lahko tudi na domačiji.»Največ povpraševanja je po velikem raftu, ki se ga lahko udeleži od šest do deset ljudi. Mini rafti so primerni za par ali družine, izberejo jih tudi podjetja, ki pridejo na team building. Izposojamo še kajake, lahko tudi z inštruktorjem,« je opisala. Ko so se za rafting začela zanimati podjetja, so programu dodali še druge aktivnosti. »Na vodi izvajamo različne igre, po raftingu pa gostom popestrimo čas s streljanjem z lokom, metanjem podkvic, vlečenjem vrvi, skakanjem v vrečah ...« je naštela.

Koliko pa se poslovanju pozna gospodarska kriza? »Letos se. Gostje ob popustih prosijo za dodatnega in prihajajo med tednom, ko je nižja tarifa. Zmanjšalo se je tudi povpraševanje podjetij,« je odgovorila. V podjetju ima številne naloge: »Delo v družinskem podjetju zahteva celega človeka. Skrbim za pripravo čolnov; preverim, ali so primerno napihnjeni, čisti, imajo pričvrščene klopce in vrvi. Po vsakem spustu pogledam, ali so gostje vrnili opremo nepoškodovano, operem jo, razkužim, posušim in pripravim za naslednjo skupino. Očistim kombi, s katerim goste odpeljem na začetek spusta.«

Tri leta je bila zaposlena kot profesorica športne vzgoje v gimnaziji in na srednji šoli v Kočevju. Deset mesecev je bila v šoli, med počitnicami pa je pomagala staršem in bratu na Kolpi. A takšnega ritma je vajena še iz študentskih let. »Včasih nimam časa pojesti kosila ali opraviti telefonskega klica, gostom moraš biti na voljo tukaj in zdaj. Ne moreš predvideti, koliko ur na dan boš delal, vse je namreč odvisno od vremena, velikosti in zahtevnosti skupine.« V prostih trenutkih na obisk povabi prijatelja ali prijateljico, da v miru spijejo kavo, ali se za pol ure zlekne v ležalnik. »Vsi družinski člani vemo, da bo po uspešni sezoni prišel na vrsto zaslužen počitek, pa naj bo to jesensko križarjenje ali smučanje pozimi,« je še dejala Mateja Skender, ki razmišlja, da bi tudi sama postala samostojna podjetnica.