»Da glasba izboljša počutje bolnikov, je znano, naša tokratna študija pa je jasno pokazala, koliko glasba vpliva na fizično in duševno stanje bolnika ter koliko izboljša njegovo razpoloženje in zmanjša bolečine, zaskrbljenost, nemir, depresijo in celo uravnava dihanje pri ljudeh z napredujočimi neozdravljivimi boleznimi,« je povedala Lisa M. Gallagher, glasbena terapevtka centra za paliativno medicino v Clevelandu (The Cleveland Clinic's Horvitz Center for Palliative Medicine).
Avtorji študije so med letoma 2000 in 2002 spremljali učinke glasbene terapije pri 200 bolnikih, starih od 24 do 87 let, s kroničnimi oziroma napredujočimi boleznimi (različne oblike rakavih obolenj in tumorjev, aids, aortna anevrizma, Gardnerjev sindrom, nevrodegeneracijske in druge bolezni). Med sodelujočimi v raziskavi je bilo 60 odstotkov žensk. Nekateri izmed bolnikov so že imeli glasbeno predznanje. In kako je potekala terapija? Bolniki so najprej sami izbrali zvrst glasbe, ki bi jo želeli poslušati, nato je eden izmed terapevtov zaigral melodijo na klaviature. Posamezna terapija je trajala približno 25 minut, tretjino časa so bili lahko navzoči tudi družinski člani obolelega. Fizične in psihološke teste so izvajali pred terapijo in po njej, raziskovalci pa so ugotovili poleg zmanjšanja nemira in bolečin tudi spremembe v razpoloženju in lažje dihanje. Kar 80 odstotkov bolnikov je povedalo, da se počutijo bolje - bistvene izboljšave je bilo opaziti v gibih, izrazih obraza in govornih sposobnostih.
Moški in ženske so se enako pozitivno odzvali na glasbo, prav tako ni bilo opaznih razlik med posamezniki glede na njihovo nagnjenost do glasbe v preteklosti. Tovrstna terapija je pozitivno vplivala tudi na družinske člane oziroma skrbnike bolnikov. Njihovo razpoloženje se je izboljšalo, čeprav se zaskrbljenost ni zmanjšala.