Tiskane izdaje
Predstavitev rastline
To je avtohtona evropska zelenjadnica ali plevelnica, odvisno od zornega kota pač. Kot vztrajna trajnica raste po vrtovih, ob in na njivah in povsod drugje, kjer skušamo obdelovati tla. Menda samo čaka, kdaj se bomo za minutko polenili, in takrat bo, kot bi mignili, prišla do sape ter prerasla vse. Nič narobe, saj lahko počivamo še naprej in je pojemo, kolikor le lahko. V vsakem primeru so presežki pridelka, ne da bi se pretegnili, zagotovljeni.
Regačica se ponaša z dolgopecljatimi listi, ki jih sestavljajo nazobčani listni segmenti. Cvetno steblo zraste do meter visoko, na njem maja in junija zacvetijo kobulasta socvetja s številnimi drobnimi belimi cvetovi. Okus mladih listov je zelo aromatičen in prijeten; medtem ko ugibamo, na kaj nas spomni, med drugim pridejo v poštev tako smolnate arome iglavcev kot mango. Bolj razviti listi in drugi deli rastline so močnejšega okusa in bolj prodorne arome.
Nabiranje in shranjevanje
Ni odveč, da smo pravi čas na pravem mestu, kjer se oskrbimo z regačico. Ker primernih mest ne manjka, čas pa je v njenem primeru sploh zelo dolg, to ni nobena umetnost. Zahtevnejša naloga je, kako porabiti vse to dišavno obilje. Konec zime in zgodaj spomladi nabiramo zelo mlade liste, zatem stebelne poganjke, popke in cvetove, pa tudi že razvite liste. Ker ne moremo pojesti vsega tega obilja, ga občasno pokosimo in nesemo na kompost, da na rastišču odženejo novi mladi listi. Tako imamo regačico pri roki od zgodnje pomladi do pozne jeseni, saj je najbolj uporabna sveža. Liste in cvetove lahko tudi posušimo ter shranimo v zaprtih steklenih kozarcih. Uporabljamo jih podobno kot luštrek ali zeleno, na primer za juho, a se vseeno pustimo presenetiti.
Učinkovanje
Hrup, ki ga zganjamo okoli regačice, je izključno reklamen in naj spodbudi uživanje te začimbne zelenjave. O kakršnem koli hrupu v prebavilih ni govora, saj regačica spodbuja prebavo in se sploh odlično obnese na vsej prebavni črti, torej v prebavnih votlinah in vijugah. Spodbuja izločanje vode in učinkuje poživilno. To ne preseneča, ker je predstavnica družine kobulnic, ki jo v prehrani zastopajo številne začimbne in zelenjavne rastline; na primer komarček, zelena, korenje, pastinak in druge, ki imajo vse bolj ali manj spodbuden učinek na prebavo in zdravo počutje sploh. Za to so najbolj odgovorna njihova eterična olja, katerih sestava se razlikuje glede na vrsto, a druži jih podobno razkuževalno, prebavo in presnovo spodbujajoče delovanje. Poleg tega je regačica enako kot drugi užitni pleveli tri- do štirikrat bogatejša z rudninami in vitamini kot gojena zelenjava, med katero raste.
Priprava
Regačica združuje tako začimbne kot zelenjavne lastnosti, zato jo uporabljamo v obeh vlogah. Zelo mladi, rdečkasto do svetlo zeleni listi, ki še nimajo odprtih listnih ploskev, so najokusnejši in sploh najbolj uporabni za solate in na druge nekuhane in nepečene, a vsekakor začimbne načine. Razviti listi so trši, zato jih ne le zelo drobno narežemo ter dodajamo solatam, ampak tudi skuhamo ali popečemo. Med toplotno obdelavo se eterična olja po sestavi spremenijo, in kuhana ali pečena regačica je drugačnega okusa kot surova. Torej poskusimo in okusimo. Stebelni poganjki, popki in cvetovi so bolj aromatični in najbolj uporabni za začimbo. Običajno jih drobno narežemo ter potresemo po že pripravljeni jedi.
Začimbna omaka z regačico
Pripravimo jo podobno kot omako s čemažem ali drugimi aromatičnimi rastlinami, bodisi divjimi ali gojenimi. Mlade regačičine liste narežemo, damo v mešalno posodo ter brez kakršnih koli dodatkov zmešamo s paličnim mešalnikom; pri tem uporabimo načelo postopnosti in vztrajnosti. Nato goščo s tekočino vred zmešamo z dovolj oljčnega olja, da nastane gosta, a ne tekoča zmes. Na pol litra mešanice dodamo 1 do 2 žlički soli, dobro premešamo ter omako nadevamo v steklene kozarčke; pri tem pazimo, da ne nastajajo zračni mehurčki. Zapremo ter shranimo na hladnem; dobro se ohrani v kleti ali v shrambi. Z omako začinjamo zelo raznovrstne jedi, od krompirjevih in zelenjavnih do mesnih.
Sadna solata z regačico
Tu je vse dovoljeno, dokler je le sadja in regačice kaj. Torej na globok krožnik ali v skledo narežimo sadje, ki je pri roki, na primer lanska jabolka in letošnje jagode, dodamo malo orehov in dovolj mladih listov regačice. Niti ne zabelimo, a zato okrasimo s cvetovi, bodisi užitnih samoniklih ali gojenih rastlin.
Regačica z zemeljskimi oreški
Začimbne arome regačice se zelo dobro skladajo z oreški in stročnicami vseh vrst, zato je za začetek dovolj že, da damo mlade liste na krožnik, pritresemo te ali one oreške ter se veselo spravimo na lačno delo. Nič manj učinkovito okusna niso kuhana semena raznovrstnih stročnic, od fižola in čičerike do leče in zemeljskih oreškov. V slednjem primeru si preskrbimo surova oluščena semena, ki jih namočimo za nekaj ur ter skuhamo, da se zmehčajo, običajno je dovolj 15 do 20 minut kuhanja. Nato jih odcedimo (tekočino uporabimo za pripravo katere druge jedi) in potresemo po regačici. Okrasimo s tem ali onim cvetjem ter zabelimo ali ne. Po želji tudi malo posolimo, potrebno pa ni.
Iz priloge Odprta kuhinja!
