Tiskane izdaje
Da so vlagatelji v lovu na nekoliko višje donose obveznic pripravljeni sprejemati vse večje in večje tveganje, je v zadnjem obdobju postalo nekaj normalnega. V Evropi imamo za več kot 8500 milijard evrov obveznic z negativnim donosom, japonske desetletne obveznice nosijo praktično 0, nekoliko višje donose si vlagatelji lahko obetajo v ameriške obveznice (donos desetletne obveznice znaša dobra dva odstotka). Vlagatelji zato iščejo vedno nove priložnosti, večinoma ne glede na tveganja, ki jih prinašajo.
Prva je bila Argenitina
To se je še dodatno potrdilo v preteklem tednu. Prva je na sceno stopila Argentina, ki ji je uspelo izdati stoletno obveznico, denominirano v ameriških dolarjih. Izdaja je bila velika 2,75 milijarde dolarjev, kupon je znašal 7,125 odstotka, kar je pomenilo letni donos v višini 7,9 odstotka, saj je bila obveznica izdana z diskontom, in je bila za kar trikrat preplačana (povpraševanja je bilo za 9,75 milijarde dolarjev). In to kljub dejstvu, da država v mednarodnih finančnih krogih slovi kot »serijska neplačnica«.
Argentina je namreč od svoje osamosvojitve leta 1816 bankrotirala že osemkrat, nazadnje leta 2001, kar je bil takrat največji bankrot v zgodovini (če odmislimo delni bankrot leta 2014, ki je bila posledica sodbe ameriškega sodišča). Prav tako je imela država še dve leti pred tem v veljavi omejitve glede prenosa kapitala (uvedene so bile leta 2011) in ima zelo slabo bonitetno oceno (S & P ocena B, kar spada v razred »junk«).
Uspešna izdaja obveznice pa je bila posledica dobro opravljene naloge predstavnikov argentinske vlade. Ti so že aprila imeli predstavitve za potencialne vlagatelje (za potrebe prav tako uspešne aprilske izdaje v višini 16,5 milijarde dolarjev), ki so jih uspeli prepričati, da bodo tudi v prihodnje nadaljevali začrtane reforme pod vodstvom predsednika Mauricija Macrija. Ker je bil donos skoraj osem odstotkov, si vlagatelji lahko obetajo, da bodo pokrili glavnico že v prihodnjih 12 letih, kar je bil dodaten razlog za odločitev o nakupu obveznice (če odmislimo inflacijo).
Uspešna ruska izdaja
Poleg Argentine pa je v preteklem tednu pozitivno presenetila izdaja obveznic Rusije. Izdala je za eno milijardo dolarjev desetletnih obveznic z donosom 4,25 odstotka ter za dve milijardi dolarjev 30-letnih obveznic z donosom 5,25 odstotka. Izdaji sta pritegnili za več kot 6,6 milijarde dolarjev povpraševanja, večino obveznic so pokupili tujci, dosežen donos pa je bil najnižji v zgodovini države. Izdaja je bila uspešna kljub dejstvu, da je cena nafte WTI v zadnjem mesecu upadla za dobrih 18 odstotkov (merjeno v evrih) in da so ZDA uvedle nove sankcije proti Rusiji, EU pa podaljšala obstoječe.
Uspešnost obeh izdaj nakazuje, da so vlagatelji v želji po donosu pripravljeni sprejemati vse večje tveganje, saj jih od nakupa ne odvrne niti to, da je Fed že v fazi restriktivne monetarne politike – slabše okolje za obveznice držav v razvoju. Vse to kaže, da so vlagatelji usmerjeni zelo kratkoročno in imajo omejeno izbiro obveznic z »zadovoljivim« donosom.
