Banke v enajstih mesecih lani z 209,6 milijona evrov dobička

K rezultatu so najbolj prispevali stroški oslabitev in rezervacij, ki so bili za dve tretjini nižji kot predlani.

Objavljeno
26. januar 2016 18.14
STA, Ba. Pa.
STA, Ba. Pa.

Ljubljana - Banke v Sloveniji so v prvih 11 mesecih leta 2015 ustvarile 209,6 milijona evrov dobička po davkih, potem ko so imele v enakem obdobju predlani 11,1 milijona evrov izgube. K rezultatu so najbolj prispevali stroški oslabitev in rezervacij, ki so bili za dve tretjini nižji kot v predlanskem obdobju.

»Novembra ni bilo večjih sprememb v poslovanju bank, nadaljevali so se trendi, prisotni že v predhodnih mesecih,« v danes objavljenem poročilu o poslovanju bank ugotavlja Banka Slovenije.

Neto oslabitve in rezervacije so znašale 164,8 milijona evrov, kar je 67,4 odstotka manj kot v obdobju od januarja do novembra 2014.

Dobiček pred davki je dosegel 255,5 milijona evrov, potem ko so banke v prvih 11 mesecih leta 2014 beležile 106,1 milijona evrov izgube pred davki.

Novembra boljša kakovost kreditnega portfelja

Kakovost kreditnega portfelja se je novembra izboljšala. Terjatev z zamudo nad 90 dni je bilo za 3,655 milijarde evrov, njihov delež med vsemi terjatvami se je glede na oktober znižal za pol odstotne točke na 10,3 odstotka.

Ob neupoštevanju dveh bank v likvidaciji - Factor banke in Probanke - je bilo teh terjatev za 3,13 milijarde evrov oziroma devet odstotkov vseh (oktobra 9,5 odstotka).

Terjatev z zamudo nad 90 dni do nefinančnih družb je bilo novembra za 2,22 milijarde evrov oz. 16,4 odstotka vseh tovrstnih terjatev, potem ko je bil ta delež v oktobru 17,3 odstotka.

Banke so v 11 mesecih lani ustvarile 681,1 milijona evrov čistih obresti, kar je 10,1 odstotka manj kot v enakem obdobju predlani, neobrestni prihodki so bili s 354,5 milijona evrov za tri odstotke nižji kot v predlanskem obdobju.

Medletno zmanjševanje bilančne vsote se še naprej upočasnjuje. Novembra je bil ta padec dvoodstoten, bilančna vsota je znašala 38,146 milijarde evrov.

Več vlog nebančnega sektorja

V strukturi financiranja bank se povečuje delež vlog nebančnega sektorja, vendar se ob padajočih obrestnih merah njihova ročnostna struktura skrajšuje v prid vpoglednih vlog. V vlogah podjetij s 70 odstotki prevladujejo vpogledne vloge, v vlogah prebivalstva jih je več kot polovica.

Stabilnost vpoglednih vlog, predvsem gospodinjstev, je sicer razmeroma visoka, a so napovedi prihodnjega gibanja v okolju zgodovinsko nizkih obrestnih mer nezanesljive, pravi Banka Slovenije. »Ob zadnjih trendih na nepremičninskem trgu, ki napovedujejo porast naložb v nepremičnine, in napovedih večje porabe gospodinjstev narašča verjetnost preusmerjanja dela vlog iz varčevanja v investicije in potrošnjo,« napoveduje.

Z gospodarsko rastjo se bo tudi pri vlogah podjetij povečala verjetnost delne preusmeritve v investicije in oživljanje kreditnega povpraševanja, vendar pa bodo banke pripravljene slediti s kreditno ponudbo le ob ustreznem povečevanju lastnih sredstev oziroma kapitala v bilancah podjetij, dodajajo v centralni banki.

Obseg posojil nebančnemu sektorju je bil novembra na mesečni ravni nižji za 0,3 odstotka, v medletni primerjavi pa za 8,2 odstotka. Posojila gospodinjstvom so na mesečni ravni upadla za 0,1 odstotka, na medletni pa porasla za 1,1 odstotka.