Brez britanskega referenduma bi po besedah Atanasa Hristova iz Ifo Instituta gospodarsko rast območja z evrom v zadnjem četrtletju letošnjega leta sicer pričakovali na okoli 0,4 odstotka, brexit pa je povzročil nekoliko nejasnosti.
Prepričan je, da so kratkoročni negativni vplivi kljub temu omejeni, srednjeročne posledice pa bodo odvisne predvsem od dogovora, ki ga bosta v izstopnih pogajanjih dosegli EU in Velika Britanija.
Kljub vsemu bo po mnenju Hristova letna gospodarska rast okoli 1,6-odstotna. Glavna gonilna sila bo zahvaljujoč umirjeni stopnji inflacije in izboljšanju razmer na trgu dela še vedno poraba zasebnih gospodinjstev. Investicije večjih korporacij pa bodo medtem spodbudile nizke obrestne mere, še menijo na inštitutih.
V drugi polovici leta pričakujejo rast industrijske proizvodnje, in sicer za 0,4 odstotka. Prav tako inštituti pričakujejo rast investicij v drugi polovici leta. V tretjem četrtletju za 0,6 odstotka in v četrtem četrtletju za 0,7 odstotka.
Kot piše v sporočilu za javnost, je bila inflacija v območju z evrom od začetka lanskega leta zaradi šibkega povpraševanja in padca cen nafte zelo nizka. Od tedaj si je gospodarstvo opomoglo, cene nafte pa so ostale nižje kot pred letom dni. Pospešitev gospodarske aktivnosti in postopno izginjanje učinka padca cen nafte po mnenju inštitutov sicer nakazujejo na postopno povečanje inflacije.