IMF nekoliko izboljšal napoved za Slovenijo

Ljubljana − Mednarodni denarni sklad (IMF) je nekoliko izboljšal napoved gospodarske rasti za Slovenijo. Potem ko je oktobra za letos napovedal 1,8-odstotno rast, je zdaj za obdobje 2016−2017 napovedal od 1,9- do dvoodstotno rast. A izzivi kljub temu ostajajo − državo med drugim pozivajo k hitrejši privatizaciji ter pokojninski reformi.

Vodja misije IMF za Slovenijo Nikolaj Kirov Georgijev je ob zaključku obiska na današnji novinarski konferenci v Ljubljani spomnil, da se je gospodarska rast Slovenije v letih 2014 in 2015 na krilih rasti izvoza, investicij in oživljanja zasebne potrošnje pospešila. Leta 2014 je dosegla tri odstotke, lani pa 2,9 odstotka.

Ker naj bi se investicije letos precej zmanjšale, se državi zdaj obeta nižja rast. V obdobju 2016−2017 bo po pričakovanjih dosegla od 1,9 do dva odstotka, na srednji rok pa se bo ob upoštevanju zdajšnjih politik gibala okoli 1,5 odstotka.

Nadaljujte čiščenje bilanc bank in podjetij

IMF Sloveniji zato svetuje ukrepanje na treh področjih. Nadaljevati je treba čiščenje bilanc bank in podjetij, še posebej malih in srednjih, izvajati konsolidacijo javnih financ, s pomočjo katere bi znižali javni dolg in državo pripravili na morebitne negativne zunanje šoke ter demografske izzive, pozivajo pa tudi k pospešitvi privatizacije in izboljšanju korporativnega upravljanja ter poslovnega okolja.

Spodbudno je, da bo prodaja Nove Kreditne banke Maribor kmalu končana in da se začenja privatizacija Nove Ljubljanske banke, je dejal Kirov Georgijev. Meni sicer, da bo država v okviru privatizacije s prvo javno ponudbo delnic (IPO), kar trenutno predvideva strategija upravljanja državnih naložb, težko privabila strateške investitorje. Dvomi tudi o smiselnosti razpršenega lastništva, po katerem noben vlagatelj ne bi presegel deleža države, torej 25 odstotkov plus eno delnico.

IMF poziva tudi k obsežni strategiji fiskalne konsolidacije, ki bi zagotavljala vzdržnost na dolgi rok. V tej luči predlagajo, naj se strukturni primanjkljaj na leto znižuje za 0,6 odstotne točke, dokler ne bo dosegel nič, nato pa naj se ohranja na tej ravni, dokler javni dolg ne bo padel pod 60 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Za to bodo po njihovem mnenju potrebni dodatni ukrepi.

Ključno se jim zdi, da se stroški za plače v javnem sektorju v odstotku od BDP še naprej znižujejo, pomembno vlogo pri konsolidaciji pa bo igrala tudi pokojninska reforma, s katero ne bi smeli čakati, ampak bi jo morali pripraviti čim prej, je povedal Kirov Georgijev.