Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenska je v letu 2017 prvič po dvaindvajsetih letih poslovala z minimalnim proračunskim presežkom, ki je znašal 13 milijonov evrov. Prihodki in izdatki sektorja država so bili lani skoraj izravnani, presežek pa je znašal 13 milijonov (0,03 odstotka BDP). Taka dinamika je bila posledica visoke gospodarske rasti in s tem bistveno višjih proračunskih prilivov. Proračunski prihodki so se lani povečali za 6,5 odstotka, izdatki »le« za slaba dva odstotka.
Položaj slovenskih javnih financ se je v vseh četrtletjih lanskega leta izboljšal v primerjavi z istimi četrtletji leta prej, državni proračun pa je v zadnjem četrtletju ustvaril presežek v višini 41 milijonov evrov (0,4 odstotka BDP), ugotavljajo v državnem statističnem uradu (Surs).
Na presežek države so v zadnjem četrtletju lani najbolj vplivali visoki prihodki, ki so se v primerjavi z istim četrtletjem 2016 povečali za 8,4 odstotka. To je bila najvišja četrtletna rast prihodkov po letu 2008.
Na drugi strani se je konsolidirani bruto dolg države od konca tretjega četrtletja 2017 zmanjšal za dobrih 1,4 milijarde evrov in je konec leta 2017 znašal 31 milijard 860 milijonov evrov ali 73,6 odstotka BDP Zmanjšal se je predvsem dolg iz dolgoročnih vrednostnih papirjev, medtem ko se je dolg, ki izhaja iz posojil, povečal. Nominalno je bil dolg kar 3,9-krat višji kot leta 2008.
Dolg države na centralni ravni je znašal slabih 31,3 milijona evrov (72,3 odstotka BDP), na lokalni ravni pa 777 milijonov evrov (1,8 odstotka BDP). Dolg skladov socialne varnosti je bil tudi tokrat minimalen (0,8 milijona evrov).
