Tiskane izdaje
Ljubljana − Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec se je na današnji slovesnosti ob 10-letnici uvedbe evra v Sloveniji, na kateri so predsednik države Borut Pahor, predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi, finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, predsednik vlade v času prevzema evra Janez Janša in guverner Banke Slovenije v času prevzema evra Mitja Gaspari, zahvalil vsem, ki so sodelovali pri vstopu v območje evra.
»Projekt uvedbe evra je bil v Sloveniji uspešen zaradi skupnega prepričanja, da smo po osamosvojitvi in uvedbi lastne valute sposobni narediti nov korak naprej,« je poudaril guverner.
»V desetletju, odkar imamo v Sloveniji evro, smo dobili dragoceno novo lekcijo ne le v evrskem območju, ampak povsod v svetu. To je krizo, ki nas je vse razgalila in postavila pred nove izzive,« je spomnil in ocenil, da če si ne bi upali oziroma drznili ukrepati drugače, kot smo bili navajeni, ne bi dosegli, kar smo: »Toka ne bi obrnili v pravo smer ne v Evropi, ne v svetu in ne v Sloveniji.«
EU in območje z evrom sta pred novimi izzivi
Potem ko so države, tudi Slovenija, z vstopom v EU in območje evra ogromno pridobile, morajo zdaj poiskati zagon za nadaljnjo integracijo. Pri tem morajo sodelovati, kot so sodelovale v preteklosti. Le tako se bomo zavarovali proti skupnim grožnjam, pa je poudaril Mario Draghi.
»Četudi so bila zadnja leta za Slovenijo, tako kot tudi za preostalo Evropo, težka, ste lahko ponosni na to, kar ste kot narod dosegli. Po le dveh letih članstva v EU ste se lahko kot prva od novih članic že pridružili območju evra,« je dejal prvi mož ECB.
»Od tedaj je Slovenija postala globoko integrirana v našo denarno unijo. Evru je še danes naklonjenih 85 odstotkov Slovencev, kar odraža moč naše skupne vezi,« je poudaril Draghi.
Od leve Janez Janša, Mario Draghi, Borut Pahor in Boštjan Jazbec. Foto: Leon Vidic/Delo
Ob tem je opozoril na izzive in dvome, s katerimi se soočata unija in območja evra. Kot je dejal, je bila vzpostavitev enotnega trga velik dosežek. Če tovrstne integracije po vojni ne bi bilo, bi bil bruto domači proizvod (BDP) v EU danes nižji za petino. Slovenski BDP naj bi medtem na račun članstva v EU zrasel za kar 40 odstotkov.
Gost je spomnil še, da je Slovenija po vključitvi v EU iz Bruslja dobila precej investicijskih sredstev. Evropska sredstva naj bi tako predstavljala petino vseh letnih sredstev za javne investicije v naši državi.
Treba je popraviti napake
Draghi je odgovoril tudi tistim, ki dvomijo v smiselnost skupne evropske valute in obrestne politike v Frankfurtu. Po njegovih besedah države, ki so uvajale reforme, s tem v času krize niso imele težav in so dosegle vzdržno gospodarsko rast. Priznal pa je, da so na ravni območja evra v kriznih letih umanjkale nekatere ključne institucije. Zdaj bo marsikaj popravljenega, je menil in spomnil na ustanovitev bančne unije.
Pozval je tudi, da se ne smemo obrniti stran od tega, kar je doslej v EU in območju evra delovalo, temveč popraviti napake, ki so preprečile, da bi delovalo še bolje.
Za nacionalne vlade to po njegovih besedah pomeni izpolnjevanje pogojev, nujnih za napredek območja evra, za celotno denarno unijo pa izgradnjo »institucionalne arhitekture«, ki bo omogočila oblikovanje pravih politik in na koncu vzpostavila večjo odpornost pred šoki.
Danes nas pri napredku, tako prvi mož ECB, ovira prav zapuščina preteklih napak, zaradi katere je med državami premalo zaupanja, da bi prešle v novo fazo integracije. Ključ za uspešno integracijo so sicer upoštevanje javnofinančnih pravil, uvajanje strukturnih sprememb, ki bo olajšalo izpolnjevanje pravil, ter sodelovanje.
Enotnost ključna za varnost
Poiskati nov zagon za nadaljnjo integracijo pa je nujno, je zatrdil, »saj ne moremo ostati tu, kjer smo«. »Našo unijo moramo narediti bolj stabilno in cvetočo ter državljanom zagotoviti varnost, po kateri hrepenijo. S tem se bomo postavili v močnejši položaj za spopad z današnjimi izzivi, to je krepitvijo političnega ekstremizma, vprašanjem varnosti na naših mejah in vedno večjo negotovostjo glede svetovnega miru,« je poudaril in dodal, da je prav enotnost ključna za varnost našega kontinenta.
Mario Draghi Foto: Leon Vidic/Delo
Predsednik ECB se v Sloveniji uradno mudi drugič; prvič je bil oktobra 2012, ko je Slovenija gostila sejo sveta ECB, ki dvakrat na leto zaseda zunaj Frankfurta. Obisk lahko razumemo tudi kot simbolno podporo guvernerju BS Jazbecu, na katerega letijo kritike predvsem v zvezi z izbrisom podrejencev.
Draghi je Jazbeca sicer vzel v zaščito že julija lani, v času policijske preiskave okoliščin sanacije bank s konca leta 2013, ko je s pismoma predsedniku evropske komisije Junckerju in državnemu tožilstvu protestiral zaradi zaplembe informacij ECB in s tem to nekako postavil nad domači pravni red.
Odpoklica ne bo
Boštjan Jazbec je sicer danes tudi jasno pokazal, da s položaja guvernerja ne glede na kritike, ne namerava predčasno oditi. Tisti, ki morda računajo, da bi lahko bil odpoklican, pa bodo razočarani. Postopek odpoklica guvernerja Banke Slovenije, h kateremu je poslanske skupine vseh strank, pozval predsednik Društva malih delničarjev Rajko Stanković, namreč ne obstaja in takšnega postopka politiki niti ne morejo sprožiti. Tako so danes opozarjali poslanci vseh večjih strank, ki sodelujejo pri kadrovskih odločanjih v mandatno-volilni komisiji, ki jo vodi Mitja Horvat (SMC). Poročali smo, da so možnost odpoklicev lani poslanci celo že uzakonili za župane (ne pa za druge funkcionarje), a je po vetu državnega sveta novost prejšnji teden tudi za župane propadla.
Guvernerja bi parlament po zakonu lahko razrešil le, če bi to ta sam predlagal, ali če za opravljanje funkcije ne bi več izpolnjeval pogojev, ali bi zagrešil hujšo kršitev. Oboje pa se ugotavlja po postopku, ki ga predpiše Banka Slovenije sama. Stanković je kot vzrok za odpoklic navedel guvernerjeve izjave pred komisijo za nadzor javnih financ o vlogi centralne banke pri prenosu slabih terjatev, ki naj bile neresnične.
Med poslanci je mogoče slišati, da bi se Jazbec v težavah lahko znašel zaradi krivega pričanja, če bi neresnice izrekel pred preiskovalno komisijo. Izjave pred običajno nadzorno komisijo pa imajo manjšo težo. Društvo malih delničarjev je danes zahtevi po guvernerjevem odhodu sicer dodalo še zahtevo državi in njenim upravljavcem, da sprožijo ustrezne postopke proti članom uprave in nadzornega sveta NLB, ker leta 2013 niso ugovarjali razvrednotenju premoženja banke. Uprava banke takrat ni dobila soglasja nadzornikov za takšno dodatno razvrednotenje, ki se je zgodilo.
