Tiskane izdaje
Ljubljana – Cene rabljenih stanovanjskih nepremičnin so večinoma že začele kazati trend rasti, a še vedno zaostajajo za naraščanjem prometa, ugotavljajo v Gursu. Objavili so poročilo o nepremičninskem trgu v letošnjem prvem polletju: v Mariboru in okolici Ljubljane so cene še naprej nazadovale. Novih stanovanj je najbolj primanjkovalo v Ljubljani in na Obali.
Letos se nadaljuje presenetljivo visoka rast prometa z nepremičninami,« so geodeti povzeli gibanja na nepremičninskem trgu. V prvi polovici letošnjega leta se je nadaljevala rast prometa s stanovanjskimi nepremičninami, ki se je začela v začetku leta 2014. Več prometa z rabljenimi stanovanjskimi nepremičninami so analitiki opazili v vseh večjih mestih. Bolj zadržano od prometa pa so silile navzgor cene nepremičnin, saj ne dohajajo visoke rasti prometa.
Pogled na daljše obdobje pokaže, da je bila letošnja polletna vrednost evidentiranega prometa z nepremičninami še vedno za 17 odstotkov nižja kot v drugem polletju leta 2007, pred začetkom velike krize na slovenskem nepremičninskem trgu, število sklenjenih poslov pa celo za 19 odstotkov večje. Kljub temu je bil po vrednosti promet z nepremičninami od januarja do junija letos največji po oddaljenem, a še vedno prestižnem drugem polletju leta 2007. Prvo polletje leta 2009 velja med nepremičninskimi analitiki za katastrofalno obdobje, ko je bil trg »na najnižji točki krize«. Vrednost promet iz tega obdobja je letošnje prvo polletje preseglo za kar 68 odstotkov.
Cene povprečno višje
Po statistiki geodetske uprave (Gurs) so cene stanovanjskih nepremičnin dno dosegle v prvi polovici leta 2015. Tudi v drugem polletju lani je bilo opazno nazadovanje, zdaj pa se gibanje cen obrača v ugodnejšo smer za prodajalce: »V prvem polletju letošnjega leta je že zaznati šibek trend njihove rasti.« V primerjavi z drugim polletjem 2015 so bile evidentirane cene rabljenih stanovanj in hiš na ravni države v povprečju tri odstotke višje.
Toda gibanje navzgor ne velja za vso državo, ugotavljajo geodeti: »V nekaterih regionalnih središčih, kot na primer v Mariboru, Novem mestu in Murski Soboti, cene stanovanjskih nepremičnin še naprej stagnirajo. Enako velja za okolice večjih mest za manjša mesta in ruralna območja.« Niti cene v Ljubljani niso dosegle povprečne rasti oziroma so nazadovale, čeprav se je v prvem polletju ravno tam najbolj povečalo število prodaj. »V Ljubljani in na območju Obale brez Kopra je bila rast povprečne cene rabljenih stanovanj v primerjavi z drugim polletjem 2015 le malenkost višja od povprečja, najvišja, devetodstotna, pa je bila rast v Kopru in v Celju, osemodstotna. V Kopru je bilo razmeroma močen trend rasti cen zaznati že v drugem polletju preteklega leta,« poročajo geodeti.
Dobro okolje za nakup nepremičnine
Po začasnih podatkih iz poročila je bilo od januarja do junija letos na slovenskem nepremičninskem trgu v evidence vključenih približno 16.500 kupoprodajnih poslov, skupaj vrednih 950 milijonov evrov. Število poslov se je v primerjavi z drugim polletjem 2015 povečalo za devet odstotkov, njihova nominalna vrednost za šest odstotkov. V primerjavi s prvim polletjem leta 2015 se je število poslov povečalo za 16 odstotkov, vrednost pa za kar 26 odstotkov: »Število in vrednostni obseg sklenjenih poslov kažeta močen trend rasti.«
Po presoji geodetov je mogoče letošnjo rast prometa pojasniti z več vzroki: »Gospodarske in socialne okoliščine, ki ugodno vplivajo na tržno povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah, so bile v prvi polovici letošnjega leta še naprej ugodne. Najbolj na rast povpraševanja po stanovanjskih nepremičninah, ki se je že pokazala tudi v povečanem prometu z njimi, vpliva rast obsega bančnih stanovanjskih kreditov gospodinjstvom in zgodovinsko nizke obrestne mere. Razmeroma hitro rast prometa z nepremičninami najbolj spodbuja večje bančno kreditiranje stanovanjskih nakupov prebivalstva in nizke obrestne mere.« Veča se kupna moč tistih, ki rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, še ugotavljajo geodeti. Po njihovi presoji investicije v stanovanja ponovno postajajo zanimivejša finančna naložba, saj so tržne cene trenutno kar sprejemljive.
Novogradenj malo, oživljajo stare projekte
Zaradi pomanjkanja novogradenj so gradbinci začeli oživljati projekte, ki so jih med krizo zaustavili, poročajo geodeti: »Njihova gradnja se bo še začela in bodo dokončana v prihodnjih letih. Na občutno povečanje ponudbe novih stanovanj bo tako treba počakati še kar nekaj časa, medtem pa se bodo verjetno dodobra počistile zaloge stanovanj iz v krizi nasedlih projektov.« Obujeno zanimanje za opuščene načrte, ki jih je mogoče razumeti kot prva znamenja oživljanja gradbene dejavnosti, pa vendarle še ne kaže na začetek novega stanovanjskega gradbenega ciklusa, poudarjajo analitiki geodetske uprave, »saj niti začetka gradnje večjih novih stanovanjskih projektov v prvi polovici letošnjega leta še ni bilo zaznati«. Pravo rast nepremičninska trga pričakujejo najprej tam, kjer bodo prej pošle stare zaloge stanovanj in bodo najprej na voljo novogradenje, »oziroma tam, kjer bo kupna moč oziroma plačilno sposobno povpraševanje največje«.
Glede na rast cen so bila v prvem polletju letos največja uspešnica zemljišča za gradnjo stavb, poudarjajo analitiki: »V primerjavi z drugim polletjem leta 2015 je njihova povprečna cena na ravni države poskočila za kar tretjino.«
