Tiskane izdaje
Nova podoba Ljubljanske borze je v modri barvi, ki naj bi med drugim odslikavala zaupanje. »Več bo treba narediti na zaupanju v kapitalski trg, ki smo ga v preteklosti z različnimi zgodbami izgubili,« je dejal predsednik uprave Aleš Ipavec. Pri tem je izpostavil tudi neprodajo NLB: »Neprodaja NLB bo vplivala tudi na prihodnje privatizacije. Vse to negativno vpliva na zaupanje vlagateljev, ki nas ne jemljejo več resno.«
Čeprav jim država in politiki s svojimi odločitvami pri tem ne pomagajo, želi biti Ljubljanska borza, ki je od leta 2015 v lasti Zagrebške borze, promotor kapitalskega trga. Ta je bil letos, zlasti v prvih mesecih, v vzponu. Indeks SBI je zrasel za 11 odstotkov, promet, ki v povprečju znaša milijon evrov na dan, za 30 odstotkov, število poslov za 60 odstotkov in obseg poslov s svežnji za 130 odstotkov. Ipavec meni, da je to predvsem posledica dobrih makroekonomskih rezultatov, s katerimi se vrača optimizem. Vse skupaj pa je nekoliko ohladilo dogajanje okoli Agrokorja.
Ljubljanska borza je marca vzpostavila trgovalno platformo SI ENTER, kamor so uvrščene delnice 76 podjetij, s katerimi je bilo doslej sklenjenih za pol milijona evrov poslov. Načrtujejo tudi združitev vstopne in standardne kotacije, ki se bo potem imenovala vstopna. Jeseni nameravajo skleniti tudi projekt, ki postavlja platformo za mala in srednja podjetja, da bodo ta lažje in ceneje dostopala do trga kapitala.
Prihod novih podjetij
Cilj Ljubljanske borze je, da bi na katero od njihovih platform pripeljali novo podjetje. Kot je razumeti Ipavca, gre pri tem predvsem za mala in srednja podjetja, ki bi lahko potreben denar pridobivala tudi prek kapitalskega trga. »Radi bi postali odskočna deska za prodor na tuje trge,« pravi prvi mož borze, ki govori o tako imenovanem partnerskem programu, ki naj bi ta podjetja povezoval s finančnim trgom. Pri tem gre večinoma za družbe iz realnega sektorja. Ipavec priznava, da je pri tem problem, da se ustanovitelji teh podjetij pogosto ne želijo odreči lastništvu oziroma, da bi kdo tretji sodeloval pri vodenju družbe.
Po drugi strani bo treba aktivirati kapital, ki bi prek teh platform financiral ta podjetja. »V Sloveniji imamo veliko nelociranega kapitala. Samo v bankah ga je za 16 milijard na strani prebivalstva, podjetja ga imajo še 5 milijard, tukaj so še skladi tveganega kapitala ... Ta kapital bo treba povezati s podjetji, ki potrebujejo svež denar za rast,« razmišlja Ipavec.
Na edini slovenski borzi si tudi prizadevajo, da bi najboljše družbe v kotaciji približali tujim in domačim vlagateljem. V sredo je tako Ljubljanska borza prek spletne platforme Go to Webinar organizirala testno investicijsko konferenco prek spleta oziroma webcast, kjer so se lahko družbe vlagateljem predstavile in nato tudi odgovarjale na njihova vprašanja. Tako so se predstavili Gorenje, Luka Koper, Petrol, Sava Re in Zavarovalnica Triglav, zanimanje zanje pa je izkazalo 51 vlagateljev iz 12 držav. Na Ljubljanski borzi nameravajo glede na dober odziv na obeh straneh z webcasti nadaljevati tudi jeseni. Takrat naj bi sledile tudi klasične predstavitve vlagateljem v Ljubljani, Bukarešti, Beogradu, Pragi, New Yorku, Londonu in po novem tudi v Nemčiji in Skandinaviji.
