Nevarno razmerje: avstrijska plača, slovenska dohodnina

Predstavniki Civilne iniciative Apače so bili na ministrstvu za finance, kjer so se srečali tudi s finančnimi nadzorniki.

Objavljeno
04. maj 2016 22.40
regent*SCHENGEN
Katarina Fidermuc
Katarina Fidermuc

Ljubljana – Predstavniki Civilne iniciative Apače, ki združuje čezmejne delovne migrante, so se danes sestali s skupinama ministrstva za finance in finančne uprave. Tema je bila znana: obdavčitev avstrijskih plač s slovensko dohodnino. »Splošna olajšava 6000,00 evra za vse reši problem. Vse drugo je filozofiranje,« pravi Ivan Simič, ki se je z Apačani pogovarjal že leta 2006, ko je vodil Durs.

Spor med državo in čezmejnimi delovnimi migranti se je začel 1. januarja 2005, ko je vlada Antona Ropa v zakon o dohodnini vnesla načelo obdavčitve po svetovnem dohodku. Odtlej morajo tudi plače iz Avstrije prijaviti slovenski davčni oblasti, dotlej so dohodnino plačevali le v Avstriji. Slovenija in soseda uporabljata konvencijo o izogibanju dvojni obdavčitvi, ki temelji na načelu odbitka. Enaka ureditev velja zdaj za vse sosede.

Zaradi novih davčnih pravil, ki so bila zanje občutno slabša, so se davčni zavezanci, zaposleni v Avstriji, leta 2006 povezali v Civilno iniciativo Apače, ki jo vseskozi vodi Dušan Cvetko. »Smo skupina civilistov, ki se zavzema proti dvojnemu obdavčevanju delavcev, zaposlenih v Avstriji in drugod po svetu,« povedo o sebi.

V letih od 2010 do 2013 so čezmejni delovni migranti uživali posebno osebno olajšavo. Preden jo je ustavno sodišče razveljavilo, je znašala 7576,62 evra, skupaj s 3000 evri splošne olajšave so se približali avstrijskemu idealu. Zaradi obdavčitve v Sloveniji so se Apačani lani pritožili evropski komisiji. »Ta jih je že zavrnila,« pravi Jure Mercina, odvetnik v Odvetniški pisarni Blaž Pate.

Ivan Simič: dvojne obdavčitve ni bilo

Ivan Simič je moral kot generalni direktor Dursa na prvo množično zborovanje apaške iniciative v Gornjo Radgono. »Takrat je bil največji spor okoli tega, ker so trdili, da plačajo dohodnino dvakrat. Mi smo dokazovali, da jo plačajo samo enkrat: prvi del v Avstriji ob izplačilu plače, po vloženi napovedi v Sloveniji plačajo razliko glede na davčno osnovo. Celotna težava izvira iz dejstva, da znaša v Avstriji splošna dohodninska olajšava 11.000 evrov,« pravi po desetih letih, ko so odnosi med državo in Apačani na izhodiščni točki.

Takrat so jim dokazovali, pravi, da zavezanci, ki imajo dva otroka ali več, nimajo tako visokih doplačil, kot so trdili: »Več dohodnine v Avstriji pa plačajo tisti, ki imajo visoke plače, saj so imeli že takrat 50-odstotno stopnjo dohodnine za davčno osnovo nad 60.000 evrov, v Sloveniji pa je takrat bila najvišja davčna stopnja 41-odstotna.«

In kaj predlaga danes? »Rešitev vidim v dvigu splošne davčne olajšave na 6000 evrov za vse dohodninske zavezance. Če k temu dodamo še olajšavo za dva otroka, kar znese okoli 5000 evrov, dosežemo avstrijsko splošno olajšavo 11.000 evrov. To predlagam že pet let, od leta 2011, ko sem to zapisal v poročilu vladnega fiskalnega sveta. Očitno je preveč enostavno,« meni Ivan Simič. 

Z dvigom splošne olajšave na 6000 evrov bi po njegovih besedah uredili tudi obdavčitev ljudi z nižjimi dohodki, saj mnogi od njih ne bi več plačali dohodnine: »Res je, da bi proračun imel nekaj izpada, toda glede na to, koliko so do sedaj namenili za plače javnih uslužbencev in podobno, to ne bi bilo prehudo. Poleg tega bi z višjo splošno olajšavo tudi javni uslužbenci imeli višje neto plače in ne bi bilo treba zanje namenjati dodatnega denarja. Zadeva bi bila urejena na enostaven način.«