Tiskane izdaje
Ljubljana – Če ste najeli avtomobil ali nepremičnino na lizing in svoje obveznosti redno plačujete, ni treba, da bi vas ob morebitnem potopu lizingodajalca skrbelo, da bi ostali brez predmeta lizinga, zagotavlja Boris Bajt, vodja lizinškega področja na Združenju bank Slovenije (ZBS).
Za prihodnji teden je lendavsko okrajno sodišče odredilo prodajo hiše v Pincah pri Lendavi na dražbi. Hišo, ki je ocenjena na 90.000 evrov, prodajajo zaradi izterjave 1,56 milijona evrov dolga Krekove družbe za storitve (KDS) Gorenjski banki. Nasedli lizingodajalec KDS ima še okoli 70 pogodb s strankami, ki so jih banke uporabile za zavarovanje svojih terjatev do KDS. Strahovi, da bi se nepremičnine teh strank znašle na dražbi, so odveč, zagotavljajo v Združenju bank Slovenije.
Velja zakon o potrošniškem kreditiranju
»Za vse potrošniško kreditiranje bank in lizinških družb velja isti zakon o potrošniškem kreditiranju. Po tem zakonu je finančni lizing, kjer je iz pogodbe razvidno, da se lastninska pravica ob koncu lizinga prenese na potrošnika, obravnavan kot potrošniški kredit z vsemi pravicami in obveznostmi za potrošnika in lizingodajalca kot v primeru »klasičnega bančnega potrošniškega kredita«. Zaradi posebnosti lizinškega poslovanja, predvsem prehoda lastninske pravice na potrošnika ob končanju lizinga, so v zakonu dodatne varovalke, ki varujejo potrošnika in mu celo zagotavljajo dodatno varstvo kot povezana kreditna pogodba,« nam je pojasnil Boris Bajt, vodja lizinga v ZBS. Zakon namreč izrecno ščiti potrošnika v primeru stečaja in izvršbe nad lizinško družbo.
»Stečajni upravitelj pogodbe ne more odpovedati, nedopustna pa je tudi izvršba na predmete lizinga, ko potrošnik redno poplačuje obveznosti. To pomeni, da se morebitni upniki lizinške družbe ne morejo poplačevati na predmetih lizinga, na katerih bo potrošnik postal lastnik,« pravi Bajt.
Tudi pomisleke o pomanjkljivi regulaciji lizingodajalcev v primerjavi z bankami Bajt zavrača, kreditiranje nepremičnin namreč lahko opravljajo le lizinške družbe z dovoljenjem in nadzorom Banke Slovenije. Izpolnjevati morajo posebne bonitetne pogoje, ki zagotavljajo stabilnost in varnost poslovanja. Bankam in lizinškim družbam je po zakonu izrecno dovoljeno, da odstopajo terjatve, v praksi kot odstop v zavarovanje. Terjatve lahko odstopijo samo tistim, ki imajo dovoljenje za potrošniško kreditiranje, prav zato, da bodo potrošniki še naprej obravnavani tako, kot zahteva zakon od prvotnega lizingodajalca, pojasnjuje Bajt. V primeru KDS se prav to tudi dogaja, banke, upnice KDS, iščejo rešitev, kako posle z lizingojemalci nadaljevati tako, da nihče ne bo oškodovan.
Lani sklenjenih več kot
