Razvoj gre v smeri pametnih tovarn

Poleg klasičnih robotov so velik potencial kolaborativni roboti, ki lahko izvajajo operacije skupaj s človekom.

Objavljeno
18. november 2016 18.05
Damjan Viršek
Damjan Viršek

Robot je velikokrat prva asociacija, s katero povežemo avtomatizacijo v proizvodnji. V resnici je avtomatizacija precej širši pojem. V avtomatizacijo so vključeni vsi procesi v podjetju. Pogovarjali smo se z Igorjem Lekšetom, direktorjem avtomatizacije procesov v TPV iz Novega mesta.

Katera so tista konketna opravila, ki jih sodobna podjetja morajo avtomatizirati, da so lahko uspešna?

Trenutno stanje avtomatizacije temelji na avtomatizaciji posameznih procesov in le delni povezanosti med njimi. Razvoj gre v smeri pametnih tovarn, kjer bodo vsi avtomatizirani procesi povezani med seboj, povezani s kupci in celotno dobaviteljsko verigo. Poleg klasičnih robotov so velik potencial na področju avtomatizacije kolaborativni roboti, ki lahko izvajajo operacije skupaj s človekom. Posebno pa je treba poudariti priložnosti in prihranke, ki jih pomeni avtomatizacija interne logistike z uporabo avtomatsko vodenih vozil. To je področje, ki podjetjem zagotavlja velik potencial za izboljšanje svoje učinkovitosti in uspešnosti.

Na podlagi česa se podjetje odloča, kakšen proces bo avtomatiziralo in kako?

Stopnja avtomatizacije je odvisna od več dejavnikov, odločitev podjetij za uvedbo avtomatizacije določenega procesa pa prav tako. Najprej je tu stroškovna učinkovitost implementacije. V avtomobilski industriji se smotrnost investicije v avtomatizacijo v splošnem ocenjuje pozitivno, kadar doba vračila investicije ne presega obdobja enega leta.

Avtomatizacija je primeren odgovor na delo v nevarnih področjih in za izboljšanje ergonomije – določena opravila je treba avtomatizirati zaradi velike nevarnosti poškodb pri delu oziroma trajnih poškodb, ki izhajajo iz težkih pogojev dela. Tudi ustrezno produktivnost lahko pogosto dosežemo le z učinkovito avtomatizacijo. Avtomatizirani procesi zagotavljajo tudi višjo kakovost izdelkov, saj pri ponavljajočih se operacijah izločimo tako imenovani človeški dejavnik.

Kakšne spremembe prinaša avtomatizacija v podjetje? So ključni prihranki, višja in bolj zanesljiva kakovost, kaj tretjega?

Osnova avtomatizacije izhaja iz potrebe po nižanju stroškov proizvodnje, povečanju produktivnosti, natančnosti izdelave in višji kakovosti končnih produktov, zmanjšanju možnosti za človeške napake, kar na koncu pomeni večjo konkurenčnost na trgu.

Ena od zaznanih sprememb je tudi zviševanje izobrazbene strukture zaposlenih. Avtomatsko vodena vozila posredno skrbijo tudi za večjo varnost in zdravje pri delu – statistika uporabe je zabeležila precej manj poškodb ljudi, opreme in materiala. Delovanje na elektriko in energijska varčnost hkrati ustvarjata manj škodljivih emisij in hrupa v proizvodnji.

Avtomatizirano vodena vozila so odlična rešitev logistike za težavnejša delovna okolja, saj lahko precej izboljšajo ergonomijo dela. Danes jih najdemo v skoraj vseh industrijah, na primer v avtomobilski industriji, farmaciji, proizvodnji celuloze, papirnicah, kovinski, časopisni in splošni proizvodnji. Uporabljajo se tudi za prevoz stvari, kot so hrana, perilo in zdravila v bolnišnicah.

Kako avtomatizacija vpliva na zaposlenost v podjetjih – kako spremeni kvalifikacijsko strukturo zaposlenih? Ali res pomeni zmanjševanje števila delovnih mest?

Stopnje avtomatizacije ne moremo povezati z zmanjševanjem števila zaposlenih v podjetjih, ampak predvsem z zviševanjem povprečne stopnje izobrazbene strukture. Preprostejša dela z nižjimi potrebnimi kvalifikacijami prevzemajo avtomati, roboti itd. Po drugi strani pa se poveča povpraševanje po kadru z višjo stopnjo izobrazbe, ki upravlja, nadzoruje in optimizira avtomatizirane procese. Hkrati podjetja z izboljšano konkurenčnostjo pridobivajo nove posle in povečujejo zaposlovanje.

Kako razumete koncepta Industrija 4.0 in pametna specializacija? Kaj te spremembe v poslovnem modelu industrijskih podjetij pomenijo za avtomatizacijo procesov?

Industrija 4.0 ni samo popolna avtomatizacija proizvodnje. Njeno bistvo je povezava pametnih tovarn s preostalo pametno infrastrukturo, povezuje ljudi, stroje in proizvode. Gre za povezovanje M2M, M2P, M2E, po celotni vrednostni verigi in v celotni življenjski dobi. Ljudje so vključeni v vlogah kupcev, konstruktorjev, tehnologov, upravljalcev in izboljševalcev, serviserjev, analitikov. Pametna specializacija je strateška razvojna platforma slovenske vlade, s katero podpira razvojna področja, kjer ima slovenska industrija najvišji razvojni in tržni potencial.

Katera so tista področja avtomatizacije, ki so trenutno najbolj »vroča«?

Avtomatizacija interne proizvodne logistike z avtomatsko vodenimi vozili je po našem mnenju najbolj »vroče« področje avtomatizacije. V prihodnjih letih je pričakovana velika rast na tem področju, predvsem zaradi ugodnega razmerja med vloženimi sredstvi in učinki, ki jih taka investicija prinese. Rezultat je učinkovit in urejen proizvodni proces.

Danes interna logistika v proizvodnji še vedno vključuje veliko človeškega dela. Večinoma še vedno temelji na uporabi viličarjev, ki jih upravljajo delavci. Interna logistika je zato neučinkovita (časovno in energetsko), nezanesljiva, draga ter povzroča zastoje in incidente v proizvodnji. Interni logistiki je bil namenjen manjši poudarek v avtomatizaciji proizvodnje.

Ker interna logistika pomembno vpliva na učinkovitost proizvodnje, pomeni njena avtomatizacija velik potencial na področju avtomatizacije proizvodnje. Stopnja razvoja samovozečih vozil je še na relativno nizki ravni, zato je tudi na področju razvoja še veliko možnosti.